Naravi ne smemo jemati več, kot ji dajemo
Trnulja Zrolanc, zamrznjen sojin zavitek z jabolki in orehi, in zamrznjen sojin polpet pečenjak v vegi in mesni različici
Naj najprej nekaj razčistimo. Ime posestva, Trnulja, zbudi asociacijo na priljubljeno otroško pravljico. Ampak Trnulja ni Trnuljčica v zrelih letih, pač pa sadež črnega trna. Urša Kunz, lastnica trajnostnega ekološkega posestva Trnulja na obronkih Ljubljanskega barja, seveda oba pomena zelo dobro pozna in je oba tudi »posvojila«. Ker preprosto sodita v njeno življenjsko zgodbo. V trajnostnem duhu ju celo večkrat reciklira. Pod blagovno znamko Trnulja ponuja tudi svoje bio sojine izdelke, s katerimi je dobila mesto v šesti sezoni projekta Štartaj Slovenija.
Urša Kunz pravi, da si je že od mladih nog želela biti – kmetica. Mestno dekle se je z naravo in konji tesno povezalo pri starih starših na prleškem podeželju. A družinske potrebe (oče se je ukvarjal s financami) so jo usmerile v študij ekonomije. Znanje se je odpravila nabirat na Dunaj in se nato zaposlila v domači pisarni v strogem središču Ljubljane. Ljubljansko-dunajske vezi so ji na pot pripeljale sorodno dušo. In razpletlo se je po najboljših pričakovanjih, Urša je dokončala študij ekonomije, izvlekla iz težav domače podjetje in se na Dunaju poročila z Miho. Idilo pa je kmalu zmotilo spoznanje, da nekaj manjka, pristni stik z naravo, »vonj po zemlji«. Dlje ko je par živel v mestu, bolj se je počutil utesnjenega in bolj si je želel na deželo.
Prvo trajnostno posestvo
Ker je imela nežnejša polovica precej zahtevna merila, kam (predvsem kako daleč) v lov na zemljišče, sta ga iskala več kot dve leti.
Končno je le slabih osem kilometrov iz Ljubljane preskočila iskrica. Na robu Barja, v Črni vasi. Kar sta našla, je bilo povsem zaraščeno posestvo; v prenesenem pomenu speča Trnuljčica, ki jo bodo prebudile pridne roke novih lastnikov, v resnici pa zemljišče, preraščeno s črnim trnom, katerega sadež se imenuje trnulja. In tako se je rodilo ime posestva.
Pot do današnje idilične podobe ekološkoturistične kmetije je bila dobesedno trnova, a sta jo Urši in Mihi pomagala premagati skupna ljubezen do živali in narave ter zavedanje, da je treba vse to ohranjati za prihodnje rodove. Tako sta vse poteze vlekla v sozvočju s svojo trajnostno vizijo – »da polja obdeluješ tako, da naravi ne jemlješ več, kot ji daješ, ampak obratno«. Gojiti sta začela koze, osle in konje, posadila industrijsko konopljo, koruzo, tritikalo, oves, ajdo, sojo in fižol. Svoj status sta tudi formalizirala, postala sta kmeta. Trnulja pa je zaradi svojega celotnega načina delovanja (v okoljskem, gospodarskem in socialnem pomenu) postala prvo trajnostno posestvo v Sloveniji.
Hkrati je bila tudi prvo posestvo v državi, ki se je (že leta 2013) vključilo v evropsko verigo ekoloških hotelov Die Bio Hotels. Njeni člani, povečini hotelirji, si prizadevajo za kar najbolj trajnostno delovanje na vseh področjih, uporabljajo predvsem lokalno pridelano hrano, vsi imajo za svoje restavracije ekološki certifikat. Trnulja trenutno ni aktivna članica verige, saj je članstvo zaradi visoke članarine začasno zamrznila in ga bo znova aktivirala, ko bodo razmere dovoljevale normalen obseg poslovanja.
Kunzevi danes v restavraciji strežejo izključno stoodstotno certificirano ekološko hrano, večino sestavin pridelajo sami. Preostale pridobijo od drugih ekoloških kmetij iz lokalnega okolja. Ker smo tudi Slovenci vse bolj okoljsko ozaveščeni, postaja posestvo prepoznavno, dober glas o okusnih jedeh iz domačih ekoloških pridelkov in o prijetnih aktivnostih v naravnem okolju se širi daleč naokrog.
Ročno, ekološko, brez GSO
Urša je polno zaposlena, nikakor nima časa na odmet in ne išče novih izzivov zunaj svoje Trnulje. Kako je torej prišla v Štartaj Slovenija? Pravzaprav bolj po naključju. Najbolj je za to zaslužna njena najboljša prijateljica Mirjana. Med težko boleznijo jo je Urša hotela okrepiti in podpreti z domačo hrano in iz izvirnih ekoloških kosil se je rodil Trnuljin pečenjak v dveh različicah, dopolnila pa ga je še sladica, poimenovana zrolanc. Naključni pokuševalci, gostje posestva, so bili nad jedmi navdušeni. Mirjana žal ni dočakala veselega trenutka, ko je Urša na Sparovo oznamčeno polico postavila »njun« obrok, podjetniška zamisel, ki je izšla iz plemenitega dejanja, pa je prepričala izbirno komisijo projekta.
Bio sojini izdelki s posestva Trnulja so pripravljeni ročno. Osnovna sestavina zanje je okara – stranski produkt pri proizvodnji tofuja. Za izdelavo tofuja uporabljajo ekološko sojo, ki zraste na njihovih poljih, sami jo požanjejo, posušijo, očistijo ter predelajo. Vse sestavine Trnuljinih izdelkov, ki so se uvrstili v »jagodni nabor« projekta Štartaj Slovenija, so ekološko certificirane in pridelane brez GSO.
Tako v vseh trgovinah Interspar s posebne police Štartaj Slovenija vabijo zrolanc, zamrznjen sojin zavitek z jabolki in orehi, ter dva pečenjaka, zamrznjena sojina polpeta v vegetarijanski in mesni različici. Zamrznjene bio sojine polpete s slanino ali v vegetarijanski različici je mogoče pripraviti v ponvi ali pečici, postreči pa hladne ali tople, z različnimi omakami. Sojin zavitek pa naj bi po osnovnem scenariju pekli v pečici, izkazalo pa se je, da je enako okusen, če je skuhan na sopari in postrežen z vanilijevo kremo ali jabolčno čežano in stepeno sladko smetano.
• Urša Kunz si je že od mladih nog želela postati kmetica.
• Na robu Barja je zraslo prvo trajnostno posestvo v Sloveniji.
• Bio sojini izdelki s posestva Trnulja so pripravljeni iz okare.