Niti drevje ne more rasti od obljub
Botanični vrt Prostorske težave so se začele pred pol stoletja ob širitvi infrastrukture
Gradnja novega biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) pod Rožnikom – gre za več kot 27 milijonov evrov vredno naložbo, 80-odstotno financirano iz evropskih kohezijskih sredstev – se je v začetku letošnjega julija začela z rušitvijo sredi devetdesetih let zgrajenega vhodnega objekta v predvideni novi botanični vrt.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani kot najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji je bil ustanovljen pred 211 leti v času Napoleonovih Ilirskih provinc. Zaradi urejanja prometne infrastrukture med Ižansko cesto in dolenjsko železnico leta 1974 je botanični vrt izgubil del površine, zato so bile predvidene nove površine in stavba pod Rožnikom. Dr. Jože Bavcon, ki je vodenje Botaničnega vrta prevzel sredi devetdesetih let, pravi, da že takrat v matičnem oddelku za biologijo Biotehniške fakultete (BF) UL za širitev ni bilo pravega posluha. Niti za njegov predlog, da bi še nedokončano vhodno stavbo (novega) botaničnega vrta uredili tako, da bi bilo dovolj prostora tako za vrt, kot za Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in za matični oddelek za biologijo. Stavbo je takrat za 99 let dobil v uporabo NIB.
Stari vrt ob Ižanski cesti je bil sredi devetdesetih let skupek podrtih šup, pravi Bavcon, a so ga s pomočjo občine obnovili, tako da je danes med petnajstimi najpomembnejšimi na svetu. »Doma pa nam podirajo stavbe in se še vedno borimo za finančno preživetje,« je razočaran Bavcon, ki pravi še, da je bilo napisanih za več kot za knjigo prošenj in protestnih izjav. Tudi lani zaradi podiranja rastlinjaka. S podpisom pobude za nov rastlinjak se je vse skupaj končalo, saj lastnih sredstev nimajo dovolj, rastline lahko samo selijo v Koper. Ob lanski 210-letnici je bilo javno rečeno, da je čas za obuditev ideje za novi vrt, letos pa o tem po Bavconovih besedah nihče noče niti slišati. Dodaja, da je na 20 hektarjih zemljišča pod Rožnikom dovolj prostora za vse, absurdno pa je, da je bilo treba podreti vhodni objekt Botaničnega vrta.
Po Evropi so financerji države
Vse vrtove po Evropi financirajo države, ljubljanski pa tako dobi le del sredstev in dva nikoli uresničena vladna dokumenta, zatrjuje Bavcon. In dodaja, da bi morali med epidemijo, če ne bi bilo Univerze in Biotehniške fakultete (BF), vrt, ki se je v znatnem deležu financiral z lastno tržno dejavnostjo, zapreti. Tudi dokumentacijo za nov rastlinjak, brez katere ni mogoče kandidirati za sredstva, pripravljajo z zasebno donacijo, in ne z državnim denarjem. Vrt ni le del univerze, temveč je namenjen širši javnosti in je bil med epidemijo dobro obiskan. Pojasnjuje, da se je tudi prejšnje vodstvo BF zelo zavzemalo za rešitev položaja vrta, vendar podiranja stavb in gradnje novih ni bilo več mogoče preprečiti, ker je bilo že prej vse dogovorjeno z matičnim oddelkom za biologijo.
Iz Biotehniške fakultete, ki jo vodi dekanja dr. Nataša Poklar Ulrih, pojasnjujejo, da je bil prenos lastništva med fakulteto in NIB zaključen pred začetkom investicije in »da z razvojem Biološkega središča razvoj Botaničnega vrta ni onemogočen, saj kampus pod Rožnikom postaja vedno pomembnejši izobraževalno-raziskovalni center ved o življenju in bo Botaničnemu vrtu ponudil še dodatne priložnosti za razvoj.« Sicer pa je Botanični vrt od letos samostojna enota znotraj BF, tako da je pridobil večjo samostojnost in tudi priložnost za nadaljnji razvoj. Univerza je letos zagotovila tudi dodatna sredstva za njegovo delovanje, tako da skupaj prispeva več kot 80 odstotkov sredstev. S fakultete še sporočajo, »da je v upravljanje Botaničnega vrta vključeno celotno vodstvo fakultete, ki se zaveda širšega družbenega pomena vrta – za univerzo, mesto in državo.«
Na fakulteti pravijo, da je bilo ob načrtovanju novega NIB predvideno, da se za potrebe Botaničnega vrta zgradi nadomestni rastlinjak, ki je bil leta 2015 res zgrajen, vodstvo fakultete pa skupaj z vodstvom vrta pripravlja načrte za dodatni rastlinjak. Vendar pa je to finančno zelo zahteven projekt, za katerega sama nima sredstev, jih bo pa zagotovila za načrte, za samo gradnjo rastlinjaka pa jih bo potrebno še pridobiti. Na Biotehniški fakulteti so ponosni na Botanični vrt, »ki ne propada. Nenazadnje to dokazujejo tudi akreditacije, ki jih je pridobil v zadnjih letih. Po vseh kazalnikih sodi med najuspešnejše botanične vrtove.« Verjamejo, da bo Botanični vrt laže zadihal tudi po koronskem obdobju, v katerem je bil vrt zelena oaza za številne Ljubljančane, ko se bodo vanj vrnili turisti.
• Botanični vrt je od letos samostojna enota znotraj fakultete.
• Prostorska stiska najstarejše znanstvene ustanove.
• Ustanovljen pred 211 leti v času Napoleonovih Ilirskih provinc.