Brunico in Salzburg: lepi in grdi spomini zmajev
Hokej Danes in v nedeljo dve privlačni tivolski predstavi v ICEHL z obujanjem preteklosti – Nepozaben zaplet s Salzburgom
Hokejski supervikend. Tako so v Tivoliju poimenovali prihajajoči dvojček tekem, ko bo SŽ Olimpija dvakrat zapored igrala doma: danes ob 19.45 proti Brunicu in nato še v nedeljo (18.00) s Salzburgom. Danes do 15. ure bodo prodajali paket vstopnic po 14 evrov za ogled obeh tekem, kakšen bo odziv prebujene hokejske Ljubljane, bo najbrž razkrila že drevišnja predstava. Iz domačega zornega kota je prav zanimiva zgodba obeh klubov, s katerima se bo ob tem koncu tedna pomerilo edino slovensko moštvo v ICEHL.
Prvi tekmec zmajev bo Brunico, klub iz okolja turističnega paradiža na Južnem Tirolskem. Znan je številnim Slovencem. Tu so nekoč igrali Miha Rebolj, Tomaž Razingar, Rok Pajić, danes je član strokovnega štaba Matej Hočevar. Bližnji Kronplatz slovi po imenitnih smučarskih progah, tu se bodo ustavile veleslalomistke v zadnjem tednu pred olimpijskim Pekingom, ob vznožju hriba, in sicer prav na obrobju Brunica, je bil pripravljalni bazni tabor slovenskih nogometašev pred odhodom na mundial 2010 v Južno Afriko.
Hokejski klub se sicer ne more pohvaliti s takšnimi uspehi kot v italijanski konkurenci Bolzano, Asiago in nekoč Milano, toda pripadnost tej športni panogi je navzoča v vsej Pustriški dolini, kjer – mimogrede – izvira tudi reka Drava. Brunico je nekaj let zapored neuspešno lovil bodisi naslov italijanskega prvaka bodisi zmagovalca alpske lige, tej lovoriki je bil zelo blizu pred dvema letoma, ko je v finalni seriji z Olimpijo vodil že s 3:1 in tako za končno zmagoslavje potreboval le še eno zmago. Toda zmaji so se takrat prebudili, tedanji trener Jure Vnuk se je s spretnimi odločitvami dinamične postavitve igre s štirimi napadalnimi peter
Zame je posebnost Brunica, da se to moštvo nikdar ne vdaja ter da sledi načrtom in klubski kulturi.
Matej Hočevar, trener pri Brunicu
kami podpisal pod scenarij poti k zasuku. Na 6. tekmi je 3500 glasnih tivolskih obiskovalcev spomnilo na čase, ko se je ta hram ljubljanskega športa tresel ob velikih hokejskih predstavah, predstavo št. 7 so zmaji na italijanskem severu dobili z garanjem in bliskovitim finišem: gostitelji so vodili po uvodni tretjini z 1:0, izenačenje je sledilo šele v 53. minuti, nato pa so do konca Ljubljančani še dvakrat zadeli v polno za svojo prvo zmagoslavje v alpski ligi. Na tej odločilni tekmi sta gole prispevala Miha Zajc (2) in Žan Jezovšek, oba sta tudi med aduti sedanje zasedbe trenerja Mitje Šivica v ICEHL.
Sicer sta omenjena finalista zdaj v najvišjem regionalnem razredu, italijanski klub celo z novo sodobno dvorano za 3000 gledalcev, to bo prva tekma teh dveh moštev v ICEHL. Nekoč, kmalu po slovenski osamosvojitvi, pa sta nekdanja Olimpija in Brunico, igrala v alpski ligi, tekmovanju, ki je v začetku devetdesetih jasno napovedalo prihodnost skupnih meddržavnih lig v srednji Evropi.
Vettel, Haaland, Kampl, Šeško ...
Takrat Salzburga, nedeljskega tekmeca zmajev, še ni bilo na tem hokejskem zemljevidu. To preprosto ni klub tradicije na ledeni ploskvi Celovca, Beljaka, tudi Innsbrucka, Gradca ali Predarlskega ne. Toda vstop Red Bulla z najbogatejšim Avstrijcem Dietmarjem Mateschitzem (kapital 16,4 milijarde evrov) v šport je postavil nova razmerja moči.
Sebastian Vettel je prav pod streho Red Bulla postal serijski svetovni prvak v formuli 1, salzburško nogometno moštvo z odličnimi posamezniki, nazadnje tudi s slovenskim upom Benjaminom Šeškom, prej pa denimo s Kevinom Kamplom in z norveškim draguljem Erlingom Haalandom že dobro desetletje vlada na avstrijski sceni. V hokeju je lovorik sicer nekaj manj, vendar pa klub s svojo hokejsko akademijo nenehno skrbi za temeljito selekcijo, iz te je k udarnemu moštvu v tej sezoni preselilo pet mladih hokejistov, med njimi tudi učenec mariborske hokejske šole Aljaž Predan.
Zgodovina razkriva tudi izjemen prestiž med nekdanjo Olimpijo in Salzburgom, zlasti ob nepozabni finalni seriji EBEL leta 2008, ko so se zmaji imenitno zoperstavili najbogatejšemu avstrijskemu klubu, visoko ceno pa plačali zaradi neumne lastne administrativne napake, ko so na 4. tekmi pri prijavljeni postavi presegli dovoljeno število točk, ki so vrednotile posamezne igralce. Zmaji so tako za zeleno mizo izgubili ta dvoboj z 0:5, odtlej je v tem finalu zelena barka drvela navzdol. Poparjeno občinstvo je v Tivoliju še v naslednji sezoni ali dveh zlivalo jezo na goste iz Salzburga, odgovorni za spodrsljaj s seštevanjem omenjenih točk so bili takrat trenerja Mike Posma in Bojan Zajc ter menedžer moštva Matjaž Sekelj. Bili pa so to dnevi razprodanega Tivolija in hokejskih tekem na – za slovenski prostor, seveda – najvišji možni ravni.