Izenačenje
Izenačenje je v politiki nehvaležen rezultat. Zagotovo bo povzročilo tudi destruktivno dogajanje znotraj Kula.
Oktobrsko merjenje javnega mnenja prinaša hladno prho za več akterjev slovenskega političnega prostora. Resnica, tudi zaradi subjektivnega pogleda na svet, rada mutira, a vendarle skušajmo podatke razložiti tako, da čim bolj sovpadajo z dejstvi.
V anketi, ki jo je za Delo opravila Mediana, se je potrdila razdeljenost volilnega telesa. Preverili smo, ali je naklonjeno predčasnim volitvam. Dobrih 41 odstotkov anketiranih želi, da Janez Janša konča mandat; enak delež smo izmerili spomladi in se – ne glede na sporne poteze vlade v naslednjih mesecih – ni znižal. Nekaj več kot 47 odstotkov respondentov je na drugi strani prepričanih o nujnosti predčasnih volitev.
Vladne stranke podpira skupaj 23 odstotkov anketiranih, štiri opozicijske stranke Kula pa 30 odstotkov. Na strani vlade in na strani Kula je razlika do deleža tistih, ki želijo, in tistih, ki ne želijo predčasnih volitev, po osemnajst odstotnih točk. Izenačen je torej delež tistih, ki v svojem odnosu do volitev hkrati ne podpirajo tudi političnih strank niti na eni niti na drugi strani. Verjetna razlaga teh rezultatov je, da anketiranih sedanja »ponudba« političnih strank ne zadovoljuje.
Posebna poraženka tokratnega merjenja je tudi SD. Podpora ji pada tretji mesec in že je mogoče govoriti o trendu. Če bi jo še avgusta volilo skoraj trinajst odstotkov ljudi, bi jo zdaj le še dobrih osem. Po približno toliko anketiranih bi volilo tudi LMŠ in Levico. Takšnega izenačenja še ni bilo.
V športu, še bolj pa v politiki je izenačenje nehvaležen rezultat. Strategi bodo zdaj premlevali, kaj delajo narobe in ali je morebiti podpis sporazuma o povolilnem sodelovanju za SD pravzaprav utež in ne spodbuda. Izenačenje bo vplivalo tudi na dogajanje znotraj Kula do volitev. Kako destruktivno bo to za levo sredino?
V merjenje javnega mnenja smo zajeli tudi stranko Resni. ca. Ne glede na precejšnjo prepoznavnost zaradi protestov in aktivnega medijskega spremljanja njenega prvaka Zorana Stevanovića ima za zdaj zelo nizek potencial pretvorbe v volilne glasove, če bi stranka kandidirala na državnozborskih volitvah. Da to namerava, jasno kaže tudi njegovo iskanje stika z Desusovimi poslanci.