Poslovil se je zaslužni profesor Ljubo Bavcon
Strokovnjak za kazensko pravo Mentor številnih generacij pravnikov – Prvi varuh človekovih pravic
Dr. Ljubo Bavcon – bil je partizan, interniranec, novinar in urednik, raziskovalec socialne patologije, profesor in predsednik sveta za varstvo človekovih pravic in ustavnih svoboščin – se je poslovil v 98. letu starosti.
Profesor Bavcon je morda najgloblji pečat v javnem prostoru zapustil leta 1988, ko ga je tedanja socialistična zveza delovnega ljudstva postavila za prvega predsednika sveta za varstvo človekovih pravic in ustavnih svoboščin. Ob koncu osemdesetih let je bilo namreč jasno, da ima tedanja SFRJ s konceptom varovanja človekovih pravic hude težave. Ljubo Bavcon je bil pravi človek za vodenje te razprave. Po eni strani je bil politični realist, ki se je zavedal, kaj je mogoče doseči znotraj labirintov samoupravnega socializma. Po drugi strani se je leta 1984 kot prvi profesor kazenskega prava v SFRJ pridružil pobudam, ki so se pojavile v nastajajoči civilni družbi, da bi morala jugoslovanska federacija iz kazenskega zakona črtati člen 133. Ta zloglasni člen je sankcioniral t. i. verbalni delikt. Zaradi nasprotovanja členu 133 je v javnosti užival ugled. V političnem in vsakdanjem besednjaku je institucija, katere ustanovitev in vodenje je prevzel leta 1988, nosila naziv Bavconov svet.
Julija 1988, ko so na ljubljanskem vojaškem sodišču sodili Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu, je dr. Bavcon vodil profesorsko trojko, ki je svoj akademski status želela izkoristiti, da bi v sodni dvorani spremljala proces proti trem civilistom in podčasniku JLA. Dr. Bavcona in dva kolega je vojaško sodišče vrglo iz razpravne dvorane, kar je zadoščalo, da so tudi tedanje oblastne strukture do sojenja zavzele bolj jasno in odločno stališče.
Leta 1990 je uredil zajeten zbornik o dachauskih procesih, zgodovinski tematiki, ki je bila dolga leta tabuizirana.
V javnosti se je zadnjič oglasil maja letos, ko je v Sobotni prilogi
Dela reagiral na insinuacije, da je leta 1945 ob izvensodnih povojnih pobojih deloval v taborišču v Šentvidu, kjer so domobrance razdelili na dva dela – del domobrancev so enote Knoja poslale na morišča.
V zapisu je dr. Bavcon ponovil, da je bil leta 1945 v internaciji v Nemčiji. Iz ujetništva se je vrnil šele 26. julija 1945.
Dr. Ljubo Bavcon se je kot profesor upokojil leta 1994, ostal pa je dejaven v javnem življenju. V zadnjih letih se je njegovo ime redno pojavljalo na peticijah, ki so tematizirale vprašanje varovanja človekovih pravic.
Leta 1990 je uredil zajeten zbornik o dachauskih procesih, zgodovinski tematiki, ki je bila dolga leta tabuizirana.