Upokojeni diplomanti spet v študijskih klopeh
Modra fakulteta Starejši alumni si želijo novega znanja in prijateljstev ali osvežiti tista iz študentskih let pred več kot 30, 40 leti
V letošnjem študijskem letu se je na ljubljanski univerzi začelo razvijati gibanje Starejšim prijazna univerza, ki je nastalo po zgledu podobnih gibanj po svetu (Age Friendly University) in slovenskih izkušnjah z izobraževanjem starejših. Skupnost starejših alumnov ljubljanske univerze, ki so jo poimenovali Modra fakulteta, bo izobraževala starejše alumne, raziskovala staranje in starost ter medgeneracijsko povezovala.
Programe za starejše ponujajo univerze v Kanadi, na Japonskem, v ZDA in tudi Evropi. Najbolj je razvita praksa na univerzi v Dublinu. V letu, ko je kriza zaradi koronavirusa zapirala vrata, so novo prakso začeli snovati na ljubljanski ilozofski fakulteti, nato pa so se povezali z drugimi fakultetami v klubu alumnov UL. Razvijati so začeli programe, ki bodo spodbujali povezovanje med akademskim okoljem in življenjem alumnov.
Vpis še poteka
Namen Modre fakultete, ki deluje na rektoratu ljubljanske univerze – projekt pa vodi diplomirana psihologinja Zala Simčič, vodja službe za razvoj klubov alumnov in Centra za osebni in profesionalni razvoj študentov –, je spodbujanje študija v okviru programov vseživljenjskega učenja, vključevanje in povezovanje tudi starejših od 60 let. Starejši študentje bodo lahko razširili svoje poznavanje umetnostne zgodovine, pripravili planinski vodnik po Sloveniji za starejše, razpravljali o glasbi, se učili jezikov, krepili bralno kondicijo in komentirali prebrano, se udeležili športne vadbe in podobno. Skupine bodo delovale v prostorih fakultet, veliko jih bo na ilozofski fakulteti. Nekateri programi bodo potekali tudi na daljavo, kar je lahko prednost, saj se lahko vključijo starejši alumni iz vse Slovenije in tudi tujine.
Vpisi v programe v zimskem semestru ta mesec še potekajo, zato še ne vedo, koliko bo vpisanih, predavanja se bodo začela v prvem tednu novembra. V programe v letnem semestru se bodo lahko vpisovali tudi pozneje, še po oktobru, tako da pričakujejo naraščanje števila študentov še do januarja ali februarja prihodnje leto. Zdaj je na voljo 16 programov v obliki študijskih krožkov po 20 ur, ki bodo večinoma potekali enkrat na teden po dve uri. Cena za alumne je 50 evrov, ki ji je treba prišteti še davek. Podroben opis programov in postopek prijave sta objavljena na spletni strani https://www.uni-lj.si/alumni/modra_fakulteta/.
Modra fakulteta ni »konkurenca« Univerzi za tretje življenjsko obdobje (UTŽO), ki je društvo in se razvija po britanskem modelu univerz za tretje življenjsko obdobje, je razložila dr. Nives Ličen, ki vodi izbirni predmet izobraževanje starejših na ilozofski fakulteti in sodeluje pri oblikovanju Modre fakultete. Ta nastaja kot nova praksa, ki bo le razširila področje izobraževanja starejših pri nas, po vzoru Starejšim prijazne univerze, ki poudarja raziskovanje, medgeneracijsko povezovanje, vključevanje starejših v prakse univerze, spodbuja vključevanje starejših raziskovalcev in raziskovalk …
Tri omrežja za izobraževanje starejših
Vsekakor pa ta nova praksa nastaja na podlagi izkušenj in v sodelovanju z UTŽO, še zlasti z dr. Dušano Findeisen, ki meni, da več kot imajo novih praks za starejše, bolje je, ker z raznolikostjo nagovarjajo različne skupine. Medtem ko je Modra fakulteta vključena v sistem univerze – med drugim želijo razviti možnosti, da se starejši pridružijo nekaterim izbirnim predmetom na ljubljanski univerzi, po vzoru Dublin City University – in nagovarja alumne Univerze v Ljubljani, UTŽO nagovarja vse starejše.
Ker je skupina starejših zelo raznolika, je nujno, da so tudi prakse raznolike, in tako kot nimamo samo ene vrste srednje šole, tudi ni samo ene oblike izobraževanja starejših, pravijo strokovnjaki s tega področja. Zdaj imamo v Sloveniji tri vrste omrežij za izobraževanje starejših. Eno nastaja v sklopu dnevnih centrov aktivnosti (DCA), sem sodijo tudi različne dejavnosti v lokalnem okolju. Drugo omrežje predstavljajo društva, to so univerze za tretje življenjsko obdobje, tretje pa je izobraževanje na univerzah, kamor sodi Modra fakulteta.
Pretakanje znanja med generacijami
Povezovanje med generacijami in razvijanje vključujoče skupnosti je sodobni izziv tudi za univerze. »Čedalje bolj si želimo, da bi se ljudje različnih starosti povezovali, da bi se znanje med generacijami hitreje pretakalo, da bi s spoznanji starejših prihajali v stik tudi mlajši. Želimo si izmenjave strokovnega znanja med študenti vseh starosti. Univerza v Ljubljani želi svojim starejšim alumnom omogočiti stik z novim znanjem in hkrati njihovo znanje vključiti v različne medgeneracijske projekte,« razlaga dr. Ličnova.
Raziskave so ovrgle predsodek, da se starejši ne učijo dobro, prav nasprotno ugotavljajo, da je učenje nujno za ohranjanje kondicije duha in telesa. V današnjem času se staramo na nove načine, kar vodi tudi v potrebo po novem znanju. Okolje se spreminja tako za mlade kot stare in oboji potrebujejo novo znanje.
Zdaj se stara generacija »baby boomerjev«, ki so razvili zelo dolgo mladost in je zanje značilen tudi dolg prehod v starost. To je včasih videti kot zelo »kreativno upokojevanje«, kot dolga faza razvoja novih dejavnosti. Starejši odhajajo na izmenjave v tujino podobno kot mlajši študenti; razvijajo mednarodno in domače prostovoljno delo, za kar potrebujejo nove veščine. Zlagoma postajajo aktivni deležniki v programih vseživljenjskega učenja na univerzah. Po zgledu ameriških dobrih praks bodo v Ljubljani oblikovali različne programe, v prihodnosti tudi medgeneracijski turizem, raziskovanje in podobno.
Študij, srečevanje in kava
Starejši alumni, ki so v mladosti študirali v Ljubljani, zdaj pa živijo po vsej Sloveniji, pravijo, da se vključujejo, ker si želijo novega znanja in novih prijateljstev. Radi bi tudi osvežili prijateljstva izpred 30 in več let. Upokojena profesorica zgodovine in geografije Ingrid Novak, ki je pred 40 leti diplomirala na filozofski fakulteti, pravi, da komaj čaka začetek izobraževanja, ker so se s kolegicami, ki so vse starejše od 60 let, že dogovorile, da se bodo srečevale kot nekoč na Aškerčevi, le da zdaj, po 40 letih, prek zooma: »Že večkrat smo se s kolegicami, ki smo vse že upokojene ali pa v zadnjih letih pred upokojitvijo, pogovarjale, da bi se kdaj dobile. Modra fakulteta bo priložnost, da naredimo utile et dulce. Malo bomo študirale, malo pa se bomo srečevale in si v klepetalnici spotoma kaj napisale, če bomo na daljavo. Če bomo v živo, pa bomo nadaljevale na skupni kavi.«
• Vpis na Modro fakulteto še poteka, prva predavanja se bodo začela novembra.
• Na univerzi si želijo izmenjave strokovnega znanja med študenti vseh starosti.
• Skupine bodo delovale v prostorih fakultet, nekateri programi pa na daljavo.