Olimpijsko zlato ostane za štiri leta
Konec zgodovinske sezone Slovenski kolesarji so letos slavili 32 zmag
Kolesarstvo je krut šport, kot uspeh priznava le zmago, drugi in tretji sta prva poraženca dirke. Primož Roglič je na zadnji dirki sezone zasedel še bolj nehvaležno 4. mesto, vendar si nima česa očitati. Tako zanj kot za slovensko kolesarstvo nasploh je še ena zgodovinska sezona.
Slovenija je imela na štartu dirke po Lombardiji v Comu tri vroče adute, a je bilo jasno, da se bo po 239 km na cilju v Bergamu po željah vse izšlo le enemu. To je bil Tadej Pogačar, ki je slavil svojo 13. in skupno 32. slovensko zmago letos.
Ravno toliko kot on jih je prispeval Roglič, ki je v soboto veljal za prvega favorita, saj je pred tem na videz zlahka dobil dve dirki v enem tednu (po Emiliji in Milano– Torino). A Kisovčan, ki bo konec meseca dopolnil 32 let, ni zmogel tempa 23-letnega rojaka, ko je ta na vso moč pospešil na poti na Passo di Ganda 36 km pred ciljem.
Rogličeve noge tokrat niso delovale tako dobro, kot so še nekaj dni pred tem na nekoliko krajših preizkušnjah (okoli 190 km) s ciljema na San Luci nad Bologno in Supergi nad Torinom. Tretje italijansko mesto, Bergamo, je bilo povsem Pogačarjevo, Roglič pa je moral po krizi na zadnjem daljšem vzponu iz sebe iztisniti zadnje vate moči, da se je obdržal v zvezdniški skupini zasledovalcev in naposled šprintal za 3. mesto.
Močnejši je bil od Juliana Alaphilippa in Alejandra Valverdeja, ugnal pa ga je Adam Yates, kar je še en pokazatelj, da to ni bil Rogličev dan. Na Supergi se je Roglič Britanca v zadnjih metrih otresel kot za šalo.
»Z Yatesom nisva kaj dosti klepetala, ker sva popustila klanec prej. To je kolesarstvo, ni konec, dokler ne prideš čez ciljno črto. Če se boriš 240 km, se splača potruditi tudi v zadnjih metrih. Rezultat je lep, a nisem imel najboljših nog. Bilo je zelo težko, trpel sem zadnji del dirke. Za mano je sezona, polna uspehov in tudi padcev, vedno pa vzamemo pozitivne stvari in z optimizmom gledamo naprej,« je prvi mož Jumba Visme ocenil svoj zadnji nastop – to je bila njegova najboljša uvrstitev na dirki po Lombardiji (leta 2019 je bil 7.) – in premeril sezono, ki jo je zaznamoval padec v 3. etapi Toura. Ta je botroval njegovemu odstopu, zaradi katerega na dirki po Franciji ni bilo velikega slovenskega dvoboja,
• Roglič po zmagah v Bologni in Torinu popustil na poti v Bergamo.
• Njegovo sezono je zaznamoval padec na Touru.
• Mohorič je dobro izkoristil spremembo v strategiji Bahraina Victoriousa.
je pa bil morda ključen za to, da je Rogla ravno prav pripravljen in motiviran prišel na OI, na katerih je osvojil zgodovinsko zlato v vožnji na čas.
Sicer je v športnih krogih to eden od najbolj cenjenih dosežkov, morda ne v kolesarstvu, v katerem zgodovinsko več štejejo tritedenske dirke in spomeniki. »Vsi ti uspehi so izjemni, ne bi jih primerjal. Zlata olimpijska kolajna je nekaj posebnega, vse druge dirke so na sporedu vsako leto, olimpijske igre na štiri leta. Še vedno sem zelo vesel tega uspeha in ponosen na to kolajno,« se je Tokia spomnil Roglič, ki je nato v velikem slogu še tretjič zapored osvojil Vuelto, za posladek pa dobil še dve italijanski enodnevni dirki.
»Lepo je, da je konec sezone, zares sem utrujen, želim si le počitka. Morda sem tokrat čutil celotno sezono v nogah in sem res trpel. Z užitkom grem na dopust,« je o koncu sezone še povedal Roglič, o zmagi rojaka in velikega tekmeca Pogačarja pa dodal: »Zmago si je zaslužil, bil je najmočnejši. Če bi imel dovolj močne noge, bi šel z njim, a tega nisem zmogel.«
Dobil več svobode in zmagoval
Že dolgo pred Rogličem je v soboto odrezalo še enega letošnjega slovenskega junaka Mateja Mohoriča, ki je upal, da bo v dresu Bahraina Victoriousa slavil peto letošnjo zmago, a je odstopil. »Ta sezona je bila moja najboljša, kar zadeva rezultate, ne bi rekel, da sem bil telesno veliko močnejši kot v prejšnjih dveh, treh sezonah, imel pa sem več svobode in odgovornosti pri ekipni strategiji. Na velikih dirkah sem bil zaščiten kolesar, ki je odgovoren za doseganje rezultata, to sem večkrat dobro izkoristil. Predvsem na Touru smo zadeli z novo strategijo, ko smo pogledali resnici v oči in si priznali, da nismo dovolj močni, da bi se borili za skupno zmago. Raje smo se osredotočili na druge dosežke, etapne zmage, pikčasto majico. To se nam je obrestovalo, dosegli smo nekaj izjemnih rezultatov,« je tudi zmagovalec dveh etap Toura potegnil črto pod še eno izjemno sezono.
Slovenski navijači si ob njenem koncu lahko le želijo, da se bo tekmovalno leto 2022 čim prej začelo. Majhen vpogled v to, kakšno naj bi bilo, bodo dobili že v četrtek, ko bo bodo v Parizu predstavili traso dirke po Franciji.
Za mano je sezona, polna uspehov in tudi padcev, vedno pa vzamemo pozitivne stvari in z optimizmom gledamo naprej.
Primož Roglič