Čeprav je zanj idiot, bo vseeno molil zanj
Boks Tyson Fury v 11. rundi spektakularnega obračuna s petimi nokdavni dokončno zlomil odpor Deontaya Wilderja
Tyson Fury veliko govori, tisti, ki ga ne marajo, bi rekli celo, da blebeta ali mlati prazno slamo. Toda veliko svojih drznih napovedi – resnici na ljubo – tudi uresniči, kakor je bilo to tudi v primeru (tretjega) dvoboja z Deontayem Wilderjem za naslov boksarskega svetovnega prvaka v težki kategoriji po različici WBC. Samooklicani »ciganski kralj« je bil spet boljši, tokrat je ameriškega izzivalca zrušil v enajsti rundi.
Ko je 201 cm visoki Wilder v uvodni rundi sprožil več udarcev v ne najbolj izklesano telo pet centimetrov višjega prvaka, se je že zdelo, da je s svojo novo trenersko ekipo našel njegovo ranljivo točko. Toda 35-letni Američan že v naslednji rundi ni več zasledoval zastavljenega taktičnega načrta, ki bi lahko – kot so ugotavljali poznavalci – celo obrodil sadove.
Zatem je v ringu sredi lasvegaške dvorane T-Mobile zagospodaril Fury, ki je po kombinaciji udarcev že v tretji rundi prvič spravil na tla izzivalca. Če ga ne bi rešil gong, bi bilo verjetno že takrat konec trilogije. Ko se je že zdelo, da bo v četrti le še postavil piko na i, pa je sledil težko verjeten zasuk.
Britanskega šampiona je drago stal trenutek nepazljivosti, ki ga je načeti »bronasti bombarder« nemudoma kaznoval in mu s svojo udarno desnico dvakrat spodrezal noge. Nekateri so že pomislili, da bi se utegnil tokrat jeziček na tehtnici prevesiti na stran ameriškega zvezdnika. A to je bil račun brez krčmarja Tysona.V nadaljevanju je 33-letni as iz Wythenshawa pri Manchestru, kot da bi ga nokdavna streznila, boksal kakor pravi šampion, z direkti, krošeji in aperkati (končno razmerje v zadetih udarcih 150:72) obkladal dve leti starejšega tekmeca, ki na čedalje bolj majavih nogah ni več našel pravega protiorožja za favoriziranega branilca lovorike. Potem ko je v 10. rundi še drugič poslal Deontaya na zadnjico, je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo konec neenakega obračuna. Sodnik v ringu ga je dokončno prekinil rundo pozneje, ko se je izzivalec iz Alabame vnovič – zdaj že popolnoma nemočen – znašel na tleh.
Wilder mu ni vrnil spoštovanja
Potem ko se je njun prvi medsebojni dvoboj decembra 2018 razpletel brez zmagovalca, je Fury drugega v svojo korist odločil s tehničnim in tretjega s klasičnim nokavtom. »To je bila izjemna borba, vredna katere koli druge trilogije v zgodovini športa. Deontay je vrhunski borec, vedno sem govoril, da sem jaz najboljši na svetu, on pa št. 2,« je poudaril novi-stari svetovni prvak po različici WBC in pristavil, da ga je Wilder dvakrat dobro zadel. A ni niti za hip pomislil na to, da bi lahko to zanj pomenil konec.
»Stresel me je, poslal na tla, vendar pa je to boks – tudi življenje, če hočete. Ni pomembno, kolikokrat si v nokdavnu. Treba se je pobrati in boriti naprej,« je skrivnost svojega uspeha razkril Fury (31 zmag, 22 s k. o., 1 neodločen izid), razočaran nad nešportnim odzivom Wilderja (42 zmag, 41 s k. o., 1 neodločen izid, 2 poraza) po dvoboju.
»Ker sem športnik, sem stopil do njega in mu želel čestitati za dobro borbo. A mi ni vrnil spoštovanja. Čeprav je idiot, bom molil zanj,« je še dejal britanski šampion, ki je imel po pogovoru še toliko moči, da je zapel uspešnico Marca Cohna, ki jo je iz Pohoda v Memphisu priredil v Pohod v Vegasu.
Wilder je potreboval kar nekaj časa, da si je vsaj za silo opomogel od hudega nokavta. Ko je prišel kolikor toliko k sebi, je brez besed odkorakal na pregled v bolnišnico, iz katere je nato sporočil. »Dal sem vse od sebe, a to ni bilo dovolj. Ne vem, kaj se je zgodilo,« je zmajeval z glavo.
• Tyson Fury je bil dvakrat na tleh, a ga to ni ustavilo na poti do zmage.
• Na uradnem tehtanju je imel 125,6 kg, Deontay Wilder pa 107,95 kg.
• Razmerje v zadetih udarcih je bilo kar 150:72 v korist »ciganskega kralja«.