Nekdanji premier odpira horizonte predsedniku Macronu
Aprilske predsedniške volitve v Franciji so čedalje bliže, zato politična napetost narašča. Zadnje tedne je zaostril razpoloženje provokativni skrajnež Éric Zemmour, zdaj pa je vanj po svoje zarezal tudi župan Le Havra in nekdanji predsednik vlade Édouard Philippe. Že dobro leto odmaknjen od vidne visoke politike je v soboto ustanovil stranko Horisons (Horizonti), za slogan pa izbral misel:
Gledati daleč, da bi delali dobro, to si
zasluži Francija; zreti daleč po njegovem pomeni najmanj do leta 2050. Z novo strankarsko formacijo Philippe ne hodi v zelje, kakor bi kdo na hitro pomislil, predsedniku države Emmanuelu Macronu. Kot je obljubil že pred tedni, ga bo podprl, če se bo odločil za ponovno kandidaturo. Še več, na vse načine si bo prizadeval, da bo zares kandidiral in še enkrat zmagal. Macronov ponovni mandat ni nujno samoumeven, zato mu bo njegov nekdanji predsednik vlade pomagal odpirati horizonte in razširiti volilno bazo, sploh bolj na desno.
V stranki Horizonti naj bi se tesneje povezali predvsem župani, ki bodo iz svojih vrst izvolili tudi podpredsednika in skupaj določali politično strategijo.
Na sobotni ustanovni zbor jih je v Le Havre prišlo okoli 160, kakor še okoli 600 lokalnih svetnikov in šestdeset parlamentarcev; uradne ustanovitve stranke se je udeležilo 3000 ljudi. Édouard Philippe, ki ga imajo po javnomnenjskih anketah Francozi najraje med političnimi osebnostmi, ne namerava kandidirati ne za Elizejsko palačo ne na parlamentarnih volitvah, ki bodo prihodnje leto sledile predsedniškim. Z županskim položajem je, kot je povedal v intervjuju za Journal
du Dimanche, nadvse zadovoljen, zanj je to najlepši možni mandat. V novi stranki si bodo, kot je bilo predstavljeno v soboto, prizadevali za enotno in povezano Francijo, za nadaljevanje družbene transformacije, ki jo je začel macronizem, pa tudi za svobodo, red v javnih inancah in na ulici. Kot prioriteto so izpostavili še izobraževanje, ambiciozno tudi ekologijo in socialno pravičnost pa decentralizacijo, nacionalno neodvisnost in evropski projekt. Hkrati se bodo bíli proti nasprotnikom laične države in demokracije, proti ekstremistom in demagogom vseh vrst, nič manj proti vsem, ki trdijo, da je gospodarska rast napačna smer, kakor