Drag bencin je le začetek
Cene energentov Podražitve energentov nas bodo spremljale do sredine prihodnjega leta
Slovenija lahko začasno omeji zvišanje cen nekaterih energentov in tudi oskrba z njimi bo ostala zanesljiva. Seveda pa ne bo mogoče preprečiti precej višjih cen, če se bodo visoke borzne cene ohranile vse do pomladi.
Potem ko je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec zagotovil, da je Slovenija na varni strani in da trg deluje, smo pogledali, kako dolgo distributerji lahko ohranijo cene energentov ter kje in tudi kakšen nabor ukrepov ima država na razpolago, da omeji neželene skoke cen.
Po eni strani je dobro vedeti, da težav z oskrbo ni pričakovati. Panika z gorivi v Veliki Britaniji in težave v nekaterih delih Kitajske so posledica speciičnih težav obeh držav. V nasprotju z logističnimi težavami na drugih gospodarskih področjih, pa preskrba z energenti poteka nemoteno. Pri preskrbi z električno energijo je Slovenija tudi zelo suverena.
A to še ne pomeni, da bo energetska draginja obšla Slovenijo.
Najočitneje se zvišanje cen že pozna pri podražitvah pogonskih goriv, kjer država, v nasprotju z našo južno sosedo, rast cen lahko blaži zgolj z uravnavanjem trošarin. Ponovna uvedba regulacije cen ne bi bistveno pripomogla k zajezitvi rasti. Drugod se bodo podražitve pojavile postopno. Ker ima večina distributerjev zakupljene količine energentov za pretežni del potreb v daljšem obdobju, se bodo spremembe zgodile, ko bodo morali pogodbe obnavljati. Napovedane podražitve nekaterih distributerjev so tako le začetek.
Sodeč po napovedi analitikov, se bodo razmere umirile šele v drugi polovici prihodnjega leta. Cene energentov bodo tako še nekaj časa problem.
Slovenija in tudi večji del sveta sta v strahu pred visokimi cenami energentov in celo motnjami dobave. Na srečo vsaj pri nekaterih energentih borzne cene ne vplivajo neposredno na naše denarnice, ampak zgolj pomenijo, da imajo distributerji težko nalogo nabavljati manjkajoče količine.
Cene nafte so najvišje po letu 2018, v zadnjem letu se je cena surove nafte na inančnih trgih podvojila. Tudi cene zemeljskega plina so na inančnih trgih skoraj dvakrat višje kot v istem lanskem obdobju. Poleg tega so v zadnjem obdobju nastale še motnje v preskrbi z naftnimi derivati v Veliki Britaniji in težave z električno energijo na Kitajskem. Zato smo poiskali odgovore na nekaj osnovnih vprašanj, ki se pojavljajo tudi v Sloveniji.
■ Ali lahko tudi v Sloveniji nastanejo težave v preskrbi z naftnimi derivati?
To je malo verjetno. Preskrba z nafto in naftnimi derivati deluje nemoteno. V Veliki Britaniji so nastale motnje zaradi logističnih težav, ki jih je povzročil brexit, in panike, ki je sledila razkritju teh težav. Te so speciične in omejene zgolj na Veliko Britanijo.
■ Zakaj se je nafta podražila?
Vzrok so predvsem borzne špekulacije, delno spodbujene z monetarnimi spodbudami. Dodatno se je zaradi orkana prejšnji mesec za nekaj časa močno zmanjšalo črpanje nafte v Mehiškem zalivu. Tretji vzrok je tudi sezonske narave, ko se na severni polobli z ohladitvijo poveča poraba. Podražitev nafte je tudi posledica skoka borznih cen zemeljskega plina, zaradi česar je ponekod (odvisno od davčnih obremenitev) ceneje uporabiti nafto.
■ Se bodo naftni derivati še dražili?
Kratkoročno je težko napovedati gibanje cene, saj je ta podvržena špekulacijam. Sodeč po napovedih analitikov, pa je pričakovati razmeroma visoke cene nafte vsaj še v začetku prihodnjega leta, nato naj bi se postopoma znižale. Analitiki za prihodnje leto napovedujejo povprečno ceno nafte brent okoli 70 dolarjev za sod, kar je manj kot zdaj. Vendar pa bo cena v prvem polletju višja kot v drugem, če seveda ne bo večjih motenj črpanja (tveganje so predvsem vojne in neurja). Članice Opeca si niti ne želijo daljšega obdobja bistveno višjih cen, saj bi to sprožilo nove raziskave manj donosnih naftnih polj in zmanjšalo moč kartela.
• Pri cenah pogonskih goriv je Slovenija odvisna od borznih nihanj.
• Slovenija lahko omeji dvig cen plina in elektrike za gospodinjstva.
• Težave s preskrbo v Veliki Britaniji in na Kitajskem so posledica lokalnih zapletov.
■ Ali borzna rast cen nafte pomeni tudi zvišanje cen na črpalkah?
Žal da. Vsi naftni derivati so uvoženi in prodajalci v Sloveniji jih pretežno sproti kupujejo po borznih cenah. Pretežni del cene so sicer davki, tako da lahko država, če je to v njenem interesu, z uravnavanjem trošarin ublaži podražitve. Hrvaška je sicer zamrznila cene goriv, toda v nasprotju s Slovenijo ima Hrvaška tudi dve raineriji, s tem pa nekoliko lažje nadzoruje cene v celotni nabavni verigi.
■ Je za podražitev goriv na črpalkah kriva lanska sprostitev njihovih cen?
Primerjava cen goriv pred davki kaže, da so se marže pri prodaji goriv nekoliko zvišale, vendar pa ni mogoče razbrati, v katerem delu proizvodno-nabavne verige. Tudi ni mogoče trditi, da trgovci v Sloveniji po sprostitvi cen izkoriščajo monopolni položaj.
■ Ali obstaja možnost izpadov električne energije?
Preskrba z električno energijo v Sloveniji in državah EU je zadostna. Slovenija tudi proizvede približno toliko električne energije, kot je porabi (del je sicer po pogodbi proda Hrvaški). Tveganje je zgolj morebitna preobremenitev posameznih delov distribucijskega omrežja.
Redukcije elektrike v nekaterih delih Kitajske so lokalne narave in so posledica težav pri preskrbi s premogom, odkar je Kitajska poostrila varnostne pogoje v svojih rudnikih. S tem se je zmanjšal izkop, hkrati pa je zaradi trgovinskega spora prekinjena preskrba iz Avstralije, ki je največja izvoznica premoga.
■ Zakaj se draži električna energija?
Ločiti je treba med borzno ceno električne energije in pogodbenimi dogovori. Borzne cene električne energije so se v Evropi zvišale delno zaradi rasti povpraševanja, delno pa tudi zaradi višjih stroškov (ti so povezani predvsem z okoljskimi dajatvami). Rasti so začele spomladi, ob neugodnih vremenskih razmerah, ko je upadla proizvodnja iz obnovljivih virov (vetrnih elektrarn), kar je povečalo povpraševanje po stabilnejših virih. Toda ker distributerji praviloma velik del predvidene prodaje zakupijo vnaprej, večinoma niso odvisni od borznih cen.
■ Ali borzna rast cen elektrike pomeni tudi višje cene na položnicah?
Ne nujno in ne takoj. Na blagovnih borzah se trguje s presežki energije oziroma energentov. Tako pri preskrbi z električno energijo kot pri preskrbi s plinom dobavitelji zakupijo količine za daljše obdobje. Na trgu, po potrebi, kupijo le manjkajoči preostanek. Z izjemo termoelektrarn se strošek proizvodnje električne energije ni spremenil, tako da tudi elektrarne nimajo težav z dobavo po dogovorjeni ceni. Dobaviteljem tako cen v obdobju sklenjenega dogovora ni treba bistveno spreminjati, če so se za odkup odločili s proizvajalci iz obnovljivih virov. Seveda pa je izziv, če se bistveno spremeni pričakovana poraba, ko morajo kupiti dodatne količine. Ukrepa lahko tudi država; ker Slovenija s proizvodnjo zadosti velikemu delu potreb po elektriki, lahko država omeji izvoz, s tem pa bodo elektrarne elektriko prednostno ponudile domačim distributerjem.
■ Zakaj se je na borzah podražil plin?
Močno posplošeno, zaradi okoljskih zahtev se nekateri uporabniki (med drugim termoelektrarne) preusmerjajo z nafte in premoga na plin. To povečuje porabo plina na območju EU. Vseeno je rast cene mogoče pretežno pripisati špekulacijam ob zvišanju cen preostalih energentov.
■ Je rast cen mogoče omejiti?
Ker se strošek pridobivanja plina ni spremenil, je mogoče cene v EU vsaj delno regulirati z zakupi zadostnih količin in uporabo rezerv v plinskih skladiščih. Slovenski dobavitelji imajo, po javno dostopnih podatkih, večinoma zakupljene količine, ki zadoščajo potrebam Slovenije, vendar pa se cena prilagaja razmeram.
■ Ali lahko nastanejo motnje v preskrbi s plinom?
Pred leti so nastale motnje zaradi spora med Rusijo in Ukrajino. Po tem obdobju je EU razpršila dobave, tako da dobro tretjino plina uvozi iz Rusije. Težave s preskrbo so zato malo verjetne, obstoječi dogovor med Rusijo in Ukrajino pa je veljaven še dve leti.