Krepitev zdravstvene varnosti bo odvisna predvsem od politične volje
Pred naslednjo pandemijo Prvi mož evropske veje WHO o tem, kaj moramo narediti za preprečitev nove velike krize
Eden od glavnih naukov pandemije covida-19 je, da uspešen boj proti podobnim zdravstvenim grožnjam zahteva resnično globalne rešitve. Toda to spoznanje še ne pomeni, da bo pot do rešitev lahka. Na koncu bo vse odvisno od tega, ali bodo vlade opravile svojo nalogo.
»Za preprečitev oziroma omejitev velike zdravstvene krize so nujni kombinacija tehničnega znanja, razmišljanja zunaj ustaljenih okvirov, pripravljenosti na izredne dogodke in politične volje,« je prepričan Hans P. Kluge, regionalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo, ki se je ta teden udeležil neformalnega srečanja zdravstvenih ministrov EU na Brdu pri Kranju. Prav zadnja od naštetih sestavin je po njegovih besedah najpomembnejša, saj brez tega ni mogoče ničesar narediti. »Brez politične volje in, kar je najpomembneje, podpore ter sodelovanja državljanov nobena količina znanosti ne more preprečiti naslednje velike krize.«
Pripravljeni moramo biti na vse
Covid-19 je od lanske spomladi vsekakor pritegnil pozornost svetovnih voditeljev, toda strokovnjake skrbi tendenca politikov, da težka vprašanja ob prvi priložnosti pometejo pod preprogo. Umirjanje pandemije v najrazvitejših delih sveta z najboljšim dostopom do
• Hans P. Kluge je regionalni direktor za Evropo pri WHO.
• Nujna je vzpostavitev učinkovitega sistema nadzora na svetovni ravni.
• Človeške dejavnosti so pripomogle k izbruhu in širjenju covida-19.
Če se iz lastnih napak ne bomo ničesar naučili, obstaja nevarnost, da jih bomo ponovili in da bo naslednja pandemija veliko hujša.
Hans P. Kluge
cepiv bi lahko vlade hitro razbremenilo pritiska za sprejemanje ukrepov, s katerimi bi izboljšali ne samo domačo, ampak tudi svetovno zdravstveno varnost. O verjetnosti takšnega scenarija navsezadnje veliko povedo pomanjkljivi odzivi na prejšnje krize.
Svet se je sredi prvega desetletja tega tisočletja na izbruh sarsa odzval z obsežno revizijo mednarodnega zdravstvenega pravilnika (IHR), ki igra glavno vlogo pri odkrivanju, zaznavanju in odzivanju na nalezljive bolezni. Toda Kluge in drugi strokovnjaki so opozorili, da bi bilo pravilnik treba dopolniti oziroma izboljšati uveljavljanje njegovih določil, morda tudi z novo pogodbo, na podlagi katere bi lahko strogo in natančno zagotavljali izpolnjevanje zdravstvenih standardov. »Če se ne bomo iz lastnih napak ničesar naučili, obstaja nevarnost, da jih bomo ponovili in da bo naslednja pandemija veliko hujša,« je prepričan prvi mož evropske veje WHO. »Pripravljeni moramo biti na vse scenarije.«
To je tudi izhodišče nedavno objavljenega posebnega poročila panevropske komisije za zdravje in trajnostni razvoj, ki jo je lani sklical Kluge. V poročilu je vrsta predlogov za izboljšanje zdravstvene varnosti tako na evropski kot na svetovni ravni. Njegovi avtorji so med drugim pozvali k vzpostavitvi posebnega zdravstvenega odbora v okviru skupine G20, ki bi skrbel za učinkovito koordinacijo na področju zdravstvenih, gospodarskih in inančnih politik, sprejetju mednarodne pogodbe, ki bi razjasnila odgovornost držav v pandemičnih razmerah, in potrditvi globalne cepilne politike v primeru pandemij. Vse te novosti, vključno z revizijo IHR in reformo Svetovne zdravstvene organizacije, bi lahko pripomogle k nastanku učinkovitega mednarodnega sistema nadzora.
Zdravje ljudi pogojeno z zdravjem živali in okolja
Priporočila komisije, v kateri so pod vodstvom nekdanjega italijanskega premiera Maria Montija sodelovali številni znani znanstveniki, akademiki in politiki, gredo še bistveno dlje. Izhajajo namreč iz načela, da je zdravje ljudi mogoče zagotoviti le s hkratno zagotovitvijo zdravja živali in okolja. »Njihovo glavno sporočilo je, da je vse med seboj povezano in da moramo to upoštevati pri razvoju politik in pripravah na naslednjo veliko krizo,« je pojasnil Kluge.
Človeške dejavnosti, kot so iztrebljanje gozdov, konzumpcija in trgovina z divjimi živalmi, ter mednarodna potovanja so bili opredeljeni kot dejavniki, ki so po njegovih besedah prispevali k pojavu covida-19 in pripomogli k širjenju virusa po svetu. »Če ne bomo sprejeli hitrih odločitev in spremenili poti, nas skupaj s potomci čaka negotova prihodnost,« je bil jasen sogovornik, ki je poudaril, da je to sporočilo relevantno tudi z vidika boja proti podnebnim spremembam in podnebne konference Cop26, ki bo prihodnji mesec v Glasgowu. »Izkoristiti moramo priložnosti, ki so pred nami, za sprejetje pogumnih in včasih težkih odločitev, za katere nam bodo prihodnje generacije hvaležne.«