Volitve v senci nasilja in megli solzivca
Kosovo Jutri bo prvi krog volitev županov in občinskih svetnikov – (Pre)več prostora za dvome o legitimnosti volitev
Za oblast v 38 kosovskih občinah se bo jutri pomerilo 32 strank, 34 državljanskih pobud, ena koalicija in 32 neodvisnih kandidatov. Revno Kosovo, ki ga pestijo kronično neurejeni odnosi s Srbijo, epidemija, neuspešen boj proti organiziranemu kriminalu in nemiri na severu, ob meji s Srbijo, ima več volivcev kot prebivalcev.
Volilno pravico na Kosovu ima po podatkih osrednje volilne komisije 1.885.448 polnoletnih volivcev, na Kosovu pa živi 1,86 milijona ljudi. Ta razlika pomeni, da velik del glasov na volitvah pride iz diaspore, in pušča veliko prostora za dvome o legitimnosti in legalnosti volitev. Kosovski Srbi bodo poskušali prepričati volivce z 18 listami in kandidati v skupno 21 občinah, od tega so Srbi večinsko prebivalstvo v desetih, v enajstih pa si bodo prizadevali za to, čeprav niso večina.
Predvolilna kampanja
Da je Kosovo pred volitvami, ni bilo težko uganiti zaradi napetosti in incidentov, ki se v zadnjem mesecu vrstijo, zlasti na severu Kosova. Zaostrovanje se je začelo, ko so kosovske oblasti za vsa vozila s srbskimi registrskimi tablicami ob vstopu na ozemlje Kosova uvedle zahtevo za plačilo in namestitev začasne kosovske registrske tablice. Ukrep, ki ga je vlada Albina Kurtija označila za recipročni ukrep že več let veljavni srbski zahtevi za vozila s kosovskimi registrskimi številkami, katerih lastniki so plačevali začasne registrske tablice ob vstopu v Srbijo, je naletel na ostro nasprotovanje Srbov na severu Kosova, ki so ustavili promet na mejnih prehodih Jarinje in Brnjak. Na območje so prišle kosovske specialne policijske sile, na drugi strani meje pa je Srbija razporedila vojsko in žandarmerijo. Pozivi iz Evropske unije k umiritvi napetosti so se vrstili.
Napetosti po meri Kurtija in Vučića
Kmalu zatem, ko je vpletenim ob posredovanju iz Evropske unije uspelo umiriti razmere blizu omenjenih mejnih prehodov, je obsežna akcija proti organiziranemu kriminalu in tihotapcem povzročila nove nemire in napetosti na severu, kjer so Srbi večinsko prebivalstvo. Prihod kosovskih specialnih policijskih enot, ki so oborožene z avtomatskimi puškami, pri srbskih prebivalcih vedno povzroči nemir, pri srbskem predsedniku
Aleksandru Vučiću pa vzbudi potrebo, da se v medijih, ki so mu blizu, znova pokaže kot mož, ki je pripravljen do bridkega konca braniti varnost Srbov s Kosova. Čeprav se je premier Kurti skliceval na evropsko zahtevo po sistematičnem boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji, je težko naključje, da takšne akcije z uporabo solzivca in ognjenega orožja izvajajo ravno v predvolilnem času. To spodbuja javna ugibanja, da so te akcije naperjene proti srbski skupnosti na Kosovu, kar zaostruje že tako napete odnose med Srbi in večinskimi Albanci.
Ne znajo urediti cest, bi pa uredili veliko Albanijo
Kandidati, ki se potegujejo za oblast na lokalni ravni, se v takšnih razmerah bolj kot lokalnim temam posvečajo temam, ki zadevajo državno in mednarodno politiko. Napetosti na Kosovu ne škodijo niti premieru Kurtiju niti srbskemu predsedniku Vučiću, a se vedno znova pojavi vprašanje, kako legitimne so lahko volitve v nasilnem okolju, ki je poleg vsega še močno zaznamovano z epidemijo. Tako kot se je Kurti z nacionalistično stranko Samoopredelitev (Vetevendosje) udeležil albanskih volitev in nakazal, da želje po skupni veliki državi niso več tabu, je tudi albanski predsednik vlade Edi Rama v času kosovske predvolilne kampanje izjavil, da je cilj njegove kariere združitev Kosova in Albanije, da pa sam noče biti predsednik združene države, če bo kdaj ustanovljena.
Opozoril analitikov na nevarnosti retorike o spreminjanju meja, ki jo je v javnost že pred časom znova lansiral tako imenovani non paper, očitno nihče več ne posluša. Ob vsem tem ni nenavadno, da Kosovce, kar zadeva njihovo evropsko prihodnost, zanima zgolj, kdaj bodo dočakali vizumsko liberalizacijo, a te še ni videti. »Zastoj širitve v EU je depresiven, a nas sili v iskanje kreativnih rešitev, kako se premakniti naprej,« je na razpravi o evropski perspektivi Balkana v Ljubljani povedala Donika Emini, direktorica kosovske nevladne organizacije Civikos Platform.
• Kosovo ima več volivcev kot prebivalcev.
• Incidenti se v zadnjem mesecu vrstijo.
• Vprašanje, kako legitimne so lahko volitve v nasilnem okolju.