Potrošnik ne more biti inšpektor, podjetja morajo prevzeti odgovornost
Dobavne verige EU bo z zakonodajo podjetjem v Uniji naložila odgovornost za spoštovanje človekovih pravic in okolja
Prehranski izdelki na trgovinskih policah se šibijo pod oznakami, da so bili izdelki proizvedeni pravično in trajnostno, po enaki poti gre tekstilna industrija. Nekaj je narobe s to sliko, če so podatki pokazali, da se je otroško delo na plantažah kakava v zadnjem desetletju povečalo za 14 odstotkov, da vsakih šest sekund izgine za nogometno igrišče gozdov, da je palmovo olje v skoraj vsakem drugem izdelku na policah supermarketov, da je bilo lani ubitih 227 okoljskih aktivistov. Prostovoljne zaveze industrije in drugih iniciativ očitno ne delujejo, česar se zaveda tudi EU. Pripravlja zakonodajo, s katero bo podjetjem v EU naložila odgovornost za spoštovanje človekovih pravic in okolja. Številna podjetja, ki delujejo na evropskem trgu, dobavljajo surovine ali proizvajajo v državah globalnega juga, kjer imajo nižje standarde varovanja človekovih pravic in okolja, tveganja kršitev s teh področij pa šibko zaznavajo. »Zakonodajni okvir, ki bi določil odgovornost podjetij za opredelitev tveganj in preprečitev škode, zaostaja za razvojem svetovnih vrednostnih verig in korporativnih struktur,« je poudarila evropska komisija. V eni od raziskav je ugotovila tudi, da le eno od treh podjetij trenutno izvaja primerne ukrepe dolžne skrbnosti (angl. due diligence) na področju človekovih pravic in okolja v svoji dobavni verigi.
Nevidni sestavini hrane
Primer je Brazilija, pomembna trgovinska partnerica EU – izvoz v Evropo je lani predstavljal 17 odstotkov brazilskega izvoza –, kjer se pod vlado predsednika Jaira Bolsonara krha zakonodaja na področju človekovih pravic, tudi pravic staroselskih ljudstev, in varstva okolja. Nevladna preiskovalna organizacija Repórter Brasil je v poročilu Z brazilskih polj na evropske krožnike, ki prikazuje vpliv potrošnje hrane v Evropi na kršitve pravic brazilskih prebivalcev, delavcev ter uničevanje okolja v okviru dobavnih verig s hrano, raziskala štiri večje brazilske izvozne proizvode – govedino, kavo, kakav in pomarančni sok. Proizvodnja pomarančnega soka (Brazilija ga proizvede največ na svetu) je sporna zaradi izkoriščanja sezonskih delavcev, inšpekcijske službe so razkrile tudi suženjsko delo, najhujše pa so posledice govedoreje. Ta povzroča deforestacijo (65 odstotkov izsekanih gozdov pokrivajo pašniki), krajo zemlje in gozdne požare. Raziskava Greenpeacea je pokazala, da je 90 odstotkov požarov v Amazoniji povezanih z živinorejo.
Po ocenah EU naj bi bila evropska potrošnja odgovorna za 10 odstotkov svetovne deforestacije. EU je tudi glavna uvoznica mesnih in drugih izdelkov štirih brazilskih multinacionalk, ki so povezane s krčenjem gozdov, izgubo biotske raznovrstnosti, prisilnim delom in kršitvami pravic staroselskih ljudstev. Nekatere od teh izdelkov že najdemo na policah trgovskih verig v EU, kot so Casino, Carrefour, Aldi, Albert Heijn in Tesco, je pokazalo poročilo organizacij Repórter Brasil in Friends of the Earth Europe. Slovensko društvo Focus je opravilo raziskavo slovenskega trga in ugotovilo, da mesnih izdelkov iz Brazilije še ni na trgovinskih policah, zaznali pa so jih v spletnih trgovinah trgovcev, ki so prisotni pri nas.
Prostotrgovinski sporazum med EU in državami skupine Mercosur (Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj) bo po mnenju organizacij, ki sta pripravili zgoraj omenjeno poročilo, še povečal izvoz teh multinacionalk ter zlorabe in negativne okoljske posledice njihovih dobavnih verig. Posledica sporazuma EU-Mercosur bo tudi povečanje izpustov toplogrednih plinov iz kmetijstva in živinoreje za okoli 34 odstotkov, je navedeno v poročilu.
Sankcije za okoljsko škodo in kršitve človekovih pravic
Prostovoljne zaveze podjetij, da bodo v svojih vrednostnih verigah ravnala odgovorneje, niso preprečile ali ustavile zlorab človekovih pravic in uničevanja okolja, so pokazale raziskave. Prav tako niso rešile problema mednarodne smernice dolžne skrbnosti (smernice OECD za multinacionalke, smernice OECD-FAO za odgovorne kmetijske dobavne verige, smernice ZN na področju podjetništva in človekovih pravic). Potrošniki se ob vsakem nakupu tudi ne morejo obnašati kot inšpektorji in prevzeti odgovornosti za etičnost izdelkov.
Marca so poslanci evropskega parlamenta, vključno z evroposlanci iz Slovenije, potrdili poročilo o skrbnosti in odgovornosti podjetij ter pozvali k sprejetju zavezujoče zakonodaje za odgovornost podjetij, ki bo zagotavljala, da dobavne verige ne bodo vključevale kršitev človekovih pravic in uničevanja okolja. Pozvali so tudi k sankcijam za podjetja, ki kršijo pravila.
V poročilu je predlagana obvezna dolžna skrbnost s področja človekovih pravic in varstva okolja za vsa podjetja, ki delujejo na trgu EU (tudi državna in podjetja s inančnega sektorja), in v njihovi celotni dobavni verigi. Podjetja bodo morala sprejeti ukrepe ter si prizadevati za preprečitev potencialnih negativnih vplivov na področjih človekovih pravic, okolja in dobrega upravljanja (boj proti podkupninam, korupciji, nezakonitemu inanciranju kampanj). Ukrepe bodo morala uveljaviti v praksi in javno komunicirati o izvajanju svoje strategije dolžne skrbnosti. Pri oblikovanju te se bodo morala posvetovati s sindikati, staroselskimi prebivalci in civilno družbo.
Če bo podjetje zaznalo kršitev oziroma tveganje za kršitev človekovih pravic ali uničevanje okolja v svoji dobavni verigi, bo moralo prenehati kršitve ali sprejeti ukrepe, da se kršitve ne bodo zgodile, ter o tem obvestiti javnost. Svoje dobavitelje in podizvajalce bodo morala redno spremljati, ali spoštujejo vse zahteve. Nadzor nad podjetji naj bi izvajali nacionalni organi, ki bi tudi raziskovali pritožbe ter sankcionirali kršitelje. Oškodovani in civilna družba iz tretjih držav naj bi po predlogu imeli dostop do evropskih sodišč.
Evropska komisija bo predlog direktive o obvezni dolžni skrbnosti pripravila do konca tega leta. Pričakovati je, da bo direktiva začela veljati konec prihodnjega ali v začetku leta 2023. Trenutno v EU ni enotnih pravil za ugotavljanje odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic in okolja v svojih dobavnih verigah, nekatere države pa so sprejele lastno zakonodajo s področja dolžne skrbnosti. Nizozemska ima zakon, ki podjetjem nalaga pregled, ali so bili njihovi izdelki oziroma storitve proizvedeni z zlorabo otroške delovne sile, in oblikovanje načrta za preprečitev dela otrok v dobavni verigi. Francoski »Loi de vigilance« postavlja zahteve dolžne skrbnosti na področju človekovih pravic za večja podjetja v celotni dobavni verigi.
Nemški parlament je poleti sprejel zakon, ki nemškim podjetjem, ki proizvajajo v tretjih državah, nalaga izvajanje dolžne skrbnosti na področju kršitve Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa
človekovih pravic (tudi otroškega dela, izkoriščanja, diskriminacije in odrekanja delavskih pravic) v celotni dobavni verigi. Podjetja morajo izdelati oceno tveganja za kršitve, izvesti preventivne ukrepe in oškodovanim omogočiti dostop do pravnih sredstev. Z zakonom, ki je bil sprva pospremljen s pohvalami, niso zadovoljni ne industrija ne organizacije civilne družbe. Zveza nemških industrij BDI, ki predstavlja več kot 100.000 podjetij, je opozorila, da bo zakon povzročil umik nemških podjetij iz tretjih držav, luknjo pa bodo izkoristili tekmeci iz drugih držav. Civilna družba je na drugi strani opozorila, da je zakonodajni predlog v postopku obravnave razvodenel. Prvotni predlog je zahteval izvajanje dolžne skrbnosti za vsa podjetja z več kot 500 zaposlenimi, vključeval je civilno odgovornost, medtem ko sprejeta različica zavezuje le podjetja z več kot 3000 zaposlenimi do leta 2023 in z več kot 1000 zaposlenimi od leta 2024, civilno odgovornost pa izključuje.
Slovenska vlada tematike ne razume
Kako ambiciozno bo na koncu besedilo evropske direktive o dolžni skrbnosti podjetij, je težko napovedati. Korporativni lobisti pritiskajo na evropsko komisijo za zrahljanje predlogov. Medtem ko so nekatera podjetja odkrito sovražna in jasna, da zakona nočejo, druga ravnajo bolj zahrbtno s tem, ko navzven delujejo kooperativno, v ozadju pa si prizadevajo za šibkejše zaveze, je pokazalo poročilo organizacije ECCJ Off the hook? How business lobbies against liability for human rights and environmental abuses.
Sylvia Obregon Quiroz iz Evropske koalicije za pravičnost gospodarskih družb (ECCJ) je na okrogli mizi, ki jo je septembra pripravilo društvo Focus, kot glavne elemente, ki jih mora direktiva vsebovati, navedla dostop do evropskih sodišč za žrtve zlorab, odgovornost podjetij za celotno
Prostovoljne zaveze podjetij, da bodo v svojih vrednostnih verigah ravnala odgovorneje, niso preprečile ali ustavile zlorab človekovih pravic in uničevanja okolja, so pokazale raziskave.
Še vedno se odgovornost za etičnost izdelkov na našem trgu prelaga na potrošnika. Pogost izgovor je tudi, da se pristojnost in odgovornost končata z mejami Slovenije.
Evropska komisija bo predlog direktive o obvezni dolžni skrbnosti pripravila do konca leta.
dobavno verigo in kazenske sankcije ob kršitvah. Poleg tega je pomembno, da zakonodaja pokriva čim več evropskih podjetij, zlasti tista, ki trgujejo z visoko tveganimi dobrinami, kar so večinoma pridelki držav globalnega juga, ki jih uporabljamo v EU, je poudarila.
Franziska Humbert iz nemške veje nevladne dobrodelne organizacije Oxfam je Sloveniji kot predsedujoči svetu EU v času, ko bo evropska komisija predstavila predlog direktive, sporočila, da mora evropska zakonodaja vsebovati pametno mešanico javnega uveljavljanja in civilnopravne odgovornosti. »Nova zakonodaja naj ne temelji na nemškem zakonu zaradi pomembnih pomanjkljivosti. Evropska direktiva mora še dlje.«
V četrtek so predstavniki društva Focus ter drugih nevladnih organizacij v okviru platforme Sloga slovenskim poslancem v državni zbor dostavili pakete z lokalnimi ekološkimi jabolki in sporočilom o skritih sestavinah v hrani. Z darilom so poslance spomnili na odprto pismo, v katerem so jih pozvali, naj podprejo ambiciozen predlog evropske zakonodaje ter poznejšo implementacijo na nacionalni ravni.
Poslanec Dejan Židan je maja v državnem zboru postavil vprašanje, ki vključuje področje pravične trgovine in obvezne dolžne skrbnosti na področju okolja in človekovih pravic. »Iz odgovora je razbrati, da vlada ne razume, kaj bi morala bodoča evropska zakonodaja o dolžni skrbnosti na področju človekovih pravic in okolja reševati. Razvidno je tudi, da načeloma podpira povezovanje trgovine in trajnostnega razvoja, a večinoma v kontekstu zelenega prehoda in prek trgovinskih sporazumov. Ne načrtuje pa nacionalne zakonodaje na tem področju,« je povedala predsednica Focusa in vodja projekta Our Food. Our Future v Sloveniji Živa Kavka Gobbo.
Ob iskanju sogovornikov iz resornih ministrstev so v društvu ugotovili, da za to področje oziroma paket zakonodaje (še) ni odgovorne osebe. Vsebina je razkropljena po različnih službah. »Pozitivno ocenjujemo odziv ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je z varuhom odnosov v verigah preskrbe s hrano in agencijo za varstvo konkurence vzpostavilo sistem na področju nepoštenih poslovnih praks na nacionalni ravni. Žal pa se ta zakonodaja nanaša zgolj na pogodbene obveznosti in ne pokriva morebitne škode na področju okolja in izkoriščanja delavcev,« je poudarila Živa Kavka Gobbo. Želje po spremembah na tem področju v politiki (še) ni. »Še vedno se odgovornost za etičnost izdelkov na našem trgu prelaga na potrošnika. Pogost izgovor je tudi, da se pristojnost in odgovornost končata z mejami Slovenije.«