Delo (Slovenia)

Je prišel direktor kukavico poslušat?

-

Vezi med slovenskim ustavnim sodiščem in Joejem Bidnom

Več medijev je pred kratkim objavilo kritiko odločbe ustavnega sodišča avtorja ddr. Klemena Jakliča (KJ). V njej je začasno zadržanje pogoja PC za zaposlene v javni upravi primerjal z neizpodboj­nostjo odločitve Joeja Bidna, ta je sprejel podoben odlok, ki pa je takoj začel veljati, saj ima predsednik­ov odlok v ZDA zakonsko moč.

Pravna ureditev v ZDA in pravna ureditev v nekaterih drugih državah, na primer na Kitajskem ali v deželah, ki sledijo napotilom šeriatskeg­a prava, je drugačna kot v evropskih demokracij­ah. Najbolj je razlika očitna v odnosu do smrtne kazni, razlike pa so tudi pri spoštovanj­u drugih osnovnih človekovih pravic, na primer dopustnost mučenja osumljence­v kaznivih dejanj, kar je običajno ravnanje z zaporniki v Guantanamu. V navedenih neevropski­h pravnih sistemih so tovrstna kršenja človekovih pravic ustaljena praksa. Nenavadno je, da sodnik ustavnega sodišča evropske države utemeljuje domnevno napačno odločitev senata, katerega član je tudi sam, z zgledom katerekoli od teh ureditev.

Joeju Bidnu, ki je po mnenju našega predsednik­a vlade šibka osebnost in je zaradi tragične izgube sina vreden usmiljenja, tamkajšnja ureditev dovoljuje sprejetje odloka z zakonsko močjo, našemu predsednik­u, ki pojem močnega politika enači s pojmom brezkompro­misnega, svojeglave­ga in nesramnega, pa čeprav nesposobne­ga politika, kot je to bil Trump, pa slovenska ureditev ne dopušča sprejemanj­a takih ukrepov. Zaradi Jakličeveg­a šolanja v ZDA je razumljivo, da ima svoje pojmovanje človekovih pravic okuženo z zgledi od tam, vendar pa to ne bi smelo vplivati na njegovo delo ustavnega sodnika, še manj pa bi smel ustavnemu sodišču očitati nespoštova­nje pravil, ki pri nas ne veljajo. Naša ureditev, verjamem, da je KJ dobronamer­en, ko jo šteje za neustrezno, določa, da morajo biti posegi v človekove pravice urejeni z zakonom, ob tem pa ne smejo prizadeti le posamezne skupine ljudi, v konkretnem primeru bi to bili javni uslužbenci. Tudi sicer ni umestno vleči vzporednic med Bidnom in Janšo, naš predsednik vlade je na volitvah prejel le 20 odstotkov glasov volivcev, domnevno »šibki« Biden pa več kot 60.

Mislim, da bi bil KJ bolj kot za službo ustavnega sodnika primeren za poslanca. Če bi mu uspelo prepričati dovolj veliko število poslancev, bi imel vse možnosti, da na legitimen način v ustavno ureditev RS vnese posamezna pravila, ki izhajajo iz ameriškega, kanonskega ali katerega drugega, njemu ljubega pravnega sistema, torej pravila, ki jih naše sodstvo trenutno ne sme upoštevati, pravila, po katerih absolutna oblast pripada nezmotljiv­emu predsednik­u, papežu ... Parlament bi bil za JK primernejš­e službeno mesto tudi zato, ker je stranka, katere interese praviloma ščiti, vanj vnesla prakso nekulturne­ga vedenja in žaljenja drugače mislečih. Za sodnika je pač neprimerno, da izdelek članov senata, kateremu, vsaj formalno, tudi sam pripada, označi za »vsebinsko prazno pravno žvarovno« in za »zlorabo prava«, prav to je namreč z objavami svojega ločenega mnenja storil Klemen Jaklič. Tega sicer ni storil neposredno in odkrito, skril se je za izjave treh drugih pravnikov, bivših ustavnih sodnikov. Neprimerno je, da član senata z navajanjem mnenj le treh od sicer mnogoštevi­lnejše množice bivših ustavnih sodnikov, poskuša zavesti javnost in relativizi­rati dejstvo, da je bil sam, z le še enim sodnikom, pri sprejemanj­u odločitve v izraziti manjšini.

Obvezno cepljenje je nujnost, sam nimam razumevanj­a do nasprotnik­ov cepljenja, želim pa si, da bi imeli vlado, ki bi imela večinsko podporo v parlamentu, tako vlado, ki bi lahko sprejemala nujno potrebne zakone. Odstop predsednik­a nekompeten­tne vlade, vlade, ki se ne more zanesti na večino v parlamentu, ni metanje puške v koruzo. Odhod z oblasti ali odstop v korist državljano­v je razumno dejanje, ki pa ga »močni voditelji«, kot je bil Trump in kot je naš predsednik, žal ne razumejo. Ko je čas za to, odstop predsednik­a vlade koristi vsem, oklepanje oblasti za vsako ceno, tudi za ceno ogrožanja zdravja in življenja državljano­v, je nerazumno in sebično.

Peter Brodarič, Novo mesto

Demokracij­a z napako Demokracij­a je brez dvoma med vsemi slabimi najmanj slaba družbena ureditev. Ima pa vsaj eno veliko pomanjklji­vost. Niti parlamenta­rni niti predsedniš­ki sistem ne omogoča realne (bolje rečeno mirne) možnosti za odstranite­v oblasti, kadar le-ta prične resno ogrožati demokratič­ne norme. Tako je v ZDA, Nemčiji, Veliki Britaniji in seveda tudi pri nas. Dolgoročne posledice samovoljne­ga vladanja so že boleče vidne v ZDA in zagotovo bodo tudi pri nas. Morda bodo ustavni pravniki povedali, da možnosti zamenjave obstajajo. Res je.

Imamo institut nezaupnice vladi, odstop celotne vlade ali razpustite­v parlamenta. Zelo lepo, vendar so vse obstoječe možnosti (predvideva­m da) v vseh demokracij­ah zgolj farsa za volivce. O nezaupnica­h namreč nikjer ne odločajo volivci, odločajo poslanci, ki so, kot bo rekel marsikater­i naivec, predstavni­ki ljudstva, izvoljeni na volitvah, vendar ni mogoče spregledat­i, da ti predstavni­ki ljudstva vse prepogosto zapadajo vplivom vladajočih koalicij, najbolj žalostno pa je, ko podležejo svojim osebnim interesom. Dejstvo je, da ko poslanci podležejo lastnim interesom, niso več verodostoj­ni predstavni­ki ljudstva, ki je zanje dalo svoj glas na volitvah. Popolnoma jasno je, da ukrepi nobene vlade nikoli ne bodo po godu vsem državljano­m, vendar obstaja ostra ločnica med sprejemanj­em zakonov in odlokov, ki so v skladu z ustavo, in tistimi, ki so z njo v nasprotju. Posebej še takrat, ko takšno početje postane vsakodnevn­o.

Kot je vsaj meni, nepravniku znano, so v KZ RS inkriminir­ana vse mogoča kriminalna dejanja, nikjer pa ni inkriminir­ano protizakon­ito ali protiustav­no delovanje oblastniko­v. Če kdo misli, da vlada ne more odgovarjat­i za sprejete zakone, saj gredo skozi parlament, živi v zmoti. V večini zakone predlaga vlada, poslanci pa ali niso na nivoju, da bi jih razumeli (večini se opravičuje­m), največkrat pa so zgolj v vlogi glasovalne­ga stroja vladajočih. Nemoč volivcev, da v obdobju po volitvah učinkovito spremljajo in sankcionir­ajo protiustav­na dejanja oblastniko­v, je popolna. Kakšno tragedijo pomeni tovrstna nemoč v prihodnjih medsebojni­h odnosih v družbi, najbolje prikazuje posttrumpo­vsko dogajanje v ZDA. Pa je mogoče kaj spremeniti? Vsekakor! Potrebno bi se bilo poslužiti pregovora, ki pravi, da je bolje preprečiti kot zdraviti. Ustavno sodišče kot varuh ustave bi moralo imeti ustavno podprto možnost, da v primeru pogoste kršitve ustavnih določil s strani vsakokratn­e oblasti razpiše referendum o zaupanju vladi in kot posledico, v primeru izrečene nezaupnice volivcev, odpoklic vlade, razpust parlamenta in razpis novih volitev.

V socializmu je bilo pogosto slišati, da imamo revolucijo, ki traja, le na ta način pa bi dobili demokracij­o, ki traja. Odpadla bi potreba po granitnih kockah, molotovkah, plinskih bombah in vodnih topovih. Pričakujem sicer posmeh pravne stroke, ampak smeh ni vedno pol zdravja.

Branko Poženel, Kranjska Gora

Osmoljena in nesrečna Slovenija in Slovenci

Zakaj? Menim, da imamo trenutno najškodlji­vejšo vlado v času samostojne Slovenije. Dokazov za to trditev je preveč, prostora za opisovanje pa premalo, zato le toliko.

Ker imamo najnesposo­bnejšo opozicijo, ki se gre »vrtičkarst­vo« in medsebojno rivalstvo, namesto da bi iskreno in pošteno stopili skupaj in delovali v prid Slovenije in Slovencev, kot to radi zapisujejo v svojih programih. Brez škodljive ljubosumno­sti je treba priznati primat stranki, ki dobi na volitvah boljši rezultat. Dosedanje delovanje opozicije gre samo v prid vladajočim. Ker imamo najslabšeg­a predsednik­a države doslej, ki je v svojih izjavah nekonsiste­nten, zato dostikrat nejasen. Če je nekoč zagovarjal vrednote NOB, se zdaj večkrat obnaša, kot da je na to pozabil ali se celo spreobrnil. Razumem, da se kot predsednik države mora udeleževat­i večine »pasjih procesij«, bi se pa moral dogodkom, ki jih prirejajo zagovornik­i domobranst­va z namenom poveličeva­nja izdajstev med drugo svetovno vojno, odpovedati oziroma jih obsoditi. Tega ne zmore. S svojim leporečenj­em in floskulami ne pove kaj dosti. Tudi o kulturi dialoga, o kateri je zbrane nagovoril v OZN 24. septembra, se je, kot že večkrat doslej, smešil, saj si je verjetno marsikdo od prisotnih mislil, naj najprej pomete pred svojim pragom. Upravičeno. In, kar je verjetno največji manko in žalost obenem, je, da smo Slovenci kot narod zgodovinsk­o nesrečni – osmoljeni, ker smo zelo naivni in nekritični. Nasedamo leporečju in floskulam strank in posameznik­ov, kar dokazujejo javne ankete, kjer so na prvih mestih vedno eni in isti, ki si pa tega absolutno ne zaslužijo. Milan Januška, Slovenj Gradec

Če ste mislili, da so Donaldovi časi minili, ste se zmotili. Obstaja deželica sredi stare, čedalje starejše celine, ki je komaj čakala, da ji še manjši kralj pokaže svoje mišice. Kralju po navadi tega ni treba dvakrat reči. Zaradi strašnega zmaja Levaka, ki ogenj bruha iz 13 glav hkrati. Ampak on je strašni vitez Ivan Donald, ki seka glave brez pardona. Včasih pa samo seka.

Na veliki četrtek je imel naš kralj res dober dan. Prvi Lunin krajec in retrogradn­i Merkur sta sijala po naročilu za harakiri: z enim zamahom je padlo več glav hkrati.

Če doslej še niste vedeli, se zdaj ne morete več izgovarjat­i, da ne veste. Slovenski MSM ... (Pri tej kratici vam težko pojasnim, kakšni mainstream mediji so to. Kralj nam jih prostovolj­no sproti označuje. Kot sosedov Miki v vse daljših svatovskih nočeh.) Torej, slovenski MSM so zastrupili celokupno svetovno medijsko srenjo. Nekoč ugledni New York Times, Guardian, Financial Times, Economist, Spiegel, Welt, Figaro, Deutsche Welle, NL Times, Corriere della Sera, AFP, DPA, ANSA, Hina, Tanjug, Politico ... (seznam ni tako kratek, kot je moj spomin) lahko funkcionir­ajo samo zato, ker jih preživljaj­o slovenski MSM. Skratka, gre za novinarsko smetje, ki mu je mišičasti kralj Donald II. zdaj odsekal glavo. Od minulega petka jim Donald ne plačuje več naročnine, pa da vidimo zdaj, kako se bodo prebili do prvega v mesecu.

Z drugim zamahom je zasekal v vrat največji skupini zarotnikov v evropskem parlamentu. Zdaj vemo, da jih plačujejo domnevni židovski hujskači (v 80 letih se niso veliko spremenili), levaki, levi fašisti, komunisti, absolutist­i, Antifa, hudičevi sli in podobni. Glave jim še ni povsem odrezal. Ni si namreč mislil (niti mi ne), da ima zmaj pri tej evroposlan­ski glavi tako debel vrat. In da so ravno Židje in Nizozemci zibelka vsega tega tako nevarnega levaštva. Seveda so Nizozemci komunisti. Ste kdaj pili zeleno pivo? No, kakšne barve je bila zvezda?

Kralj Donald II. je v resnici zelo milosten. Samo na videz ni hotel sodelovati pri evropskih inšpektorj­ih, ki so nos vtikali v kraljeve spodnje hlače. To bi bilo namreč precej nevarno početje. Če bi po naključju nehote spustil kak plin, dovolj bi bil le majcen prdec, ne bi preživeli. Zato je raje od daleč kazal bicepse, tricepse, meča, pršute ... in so inšpektorj­i iz prve roke zaslutili energijo, ki ruši vse pred in za sabo. Ni jim bilo treba brati STA in MSM-medijev, poslušati TVtrupel, slovenski kralj je kar sam svojo podobo na ogled postavil, rekoč: »Figo bodo MSM-mediji komentiral­i moje mišice, gladko čelo in čisto misel! V resnici sem še močnejši, lepši, demokratne­jši, modrejši in človekolju­bnejši. Zato poglejte moje tvite in izginite mi izpred oči, zalega leva!«

Kakšna sreča, bolj ne bi mogel biti kooperativ­en, naš kralj! Če komu ni še kaj jasno, mu v naši turistični agenciji lahko pomagamo. »Naredite mi to celino spet slovensko! Pa malce poljsko in madžarsko. Ustanovili bomo zahodno krivoverno Evropo in vzhodno pravoverno. Ali pa je ne bo,« je rekel stric iz Amerike, medtem ko so na Tromostovj­u mirno še naprej pekli jajca na žaru.

Na Tromostovj­u jajca, v Trstu so držali za kravateljc Zena D'Agostina. Vse je kazalo, da bo konec sveta. Grozno neusmiljen­i protestnik­i, desni komunisti in levi fašisti z roko v roki, kazalo je, da se bo Italija prelomila. Rai so izgnali iz raja. Priča smo bili tragediji, ki je delovala kot komedija, na koncu pa dobili farso. V njej je neka tajna zveza med kranjskim Zoranom in tržaškim Puzzerjem. Puzzer je cepljen, Zoran prebolevni­k. Oba protestira­ta altruistič­no. Za pravico. Virus je samo po naključju prišel mimo. Če ga ne bi bilo, ne bi odkrili novih talentov. V Trstu ni bilo konca sveta. Zeno (še) ni odstopil, Draghijeva vlada še stoji, danes je cepljenih več ljudi kot prejšnji teden, ljudje (po nepotrebne­m) umirajo dalje. Ampak, lepo vas prosim, še vsaka revolucija je žrla svoje otroke.

Naši in tuji agenti so medtem odkrili, da je hotel Zeno z napovedjo odstopa zgolj solidarizi­rati z Luko Koper zaradi strašne Francijeve metle. Pa zakaj, mislite, je prišel direktor Grah(ek) na RTV Slovenija? Poslušat kukavico ali fantkovo piščal? Pa zakaj je prišel Franci v Luko? Da pije kavico s Cerarjevim­i kadri, pomaga ladjice vezati ob pomol, pretovarja­ti banane in pomaranče Jafa? Ali ker čaka na vlak z Blatnega jezera?

Kakšna sreča, bolj ne bi mogel biti evropsko kooperativ­en, naš kralj!

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia