Miklavž Sever 1937-2021

Številne športne znance in prijatelje je pred dnevi presunila novica, da je v 84. letu starosti umrl Miklavž Sever, športni delavec in dobitnik Bloudkove nagrade za življenjsko delo (2014). Družina, svojci in prijatelji s(m)o se od njega poslovili minuli konec tedna na ljubljanskih Žalah.

Nekdanji rokometaš Krima, Odreda in Odred-Olimpije, tudi slovenski republiški reprezentant, je bil izjemno razgledan človek. Svoje neizbrisne sledi je zapustil tudi v Akademski športni zvezi

Olimpija. Žlahten in strasten bralec zgodovinske literature pa tudi leposlovja se je poslovil v svojem slogu. Čeprav so ga že nekaj let pestile nadloge starejših let, ki so se jim pridružile še posledice covida-19, se je z njimi pogumno spopadal.

Niti med dolgoletnimi zapovedanimi prijateljskimi srečanji družabnega krožka Oktagon ob ponedeljkih in petkih v Hali Tivoli vse do minule pomladi nikdar ni vzbujal vtisa, da ga zdravje hitro izdaja. Kot elokventen in odziven sogovornik je svoji družbi pogosto veliko povedal tudi takrat, kadar je malo govoril. Njegov življenjski in delovni vek je tako tesno povezan s športno dvorano Tivoli in dogajanjem v njem, da zgodovine dolgoletnega hrama slovenskega športa tako rekoč ni mogoče ločiti od njegovega kurikuluma.

Kot upravljavec športnih objektov in nato direktor Zavoda inž. Stanka Bloudka (1982-2003) je bil član številnih prireditvenih odborov zajetnega niza velikih mednarodnih športnih prireditev, ki so se od svetovnega prvenstva v namiznem tenisu (SPENT 1965) do njegove upokojitve zvrstile v Tivoliju in so Ljubljano postavile na zemljevid svetovnega vrhunskega športa.

Čeprav nikdar ni bil človek, željan hvale drugih, ne gre prezreti, da je bil zmeraj pripravljen za vsakršno sodelovanje tudi kot ljubiteljski športni novinar in publicist. Najbrž bi športna in koncertna zgodovina Hale Tivoli v veliki meri poniknila v pozabo, če se ne bi ob njeni 50-letnici sam zavzel in zbral sodelavcev. Skupaj z njimi je strnil spomine na odmevne športne, glasbene in druge dogodke v zajetni publikaciji.

Bil je prijeten in razgledan sogovornik, ki mu je bilo zmeraj vredno prisluhniti. Od mladih nog se je navduševal za glasbo. Še zlasti mu je bila pri srcu glasba Glenna Millerja in jazzovskih klasikov. Posvečal se je kar nekaj konjičkom. Med drugim je v športnih krogih slovel kot vrhunski poznavalec številnih tedaj za nas še dokaj eksotičnih športnih zvrsti. Zato ni bil naključno začetnik bovlinga v Ljubljani in prvi predsednik Bowling kluba Olimpija, svoj čas pa tudi državni rekorder v eni izmed disciplin ter kapetan državne reprezentance. Nekaj let je predsedoval tudi Golf klubu Olimpija.

Predvsem med člani tivolskega družabnega krožka Oktagon je bil znan kot izjemen poznavalec in zbiratelj viskijev. Prijatelji iz tega kroga se ga bomo trajno spominjali kot prisrčnega človeka blage duše in širokega srca.

Oto Giacomelli