Nova dimenzija strahu pred inflacijo
Višje cene energentov bi lahko sprožile zahteve po zvišanju plač in podjetja bi se morala prilagoditi z odpuščanjem.
Inflacija je zgolj strokovno poimenovanje fenomena, ki ga vsak prebivalec opazi v svojem žepu kot podražitev, pa naj bodo to cene bencina, sadja, mesa ali zneskov na položnicah. Centralne banke zadnje tedne hitijo s pojasnili, da je inflacija začasen fenomen in posledica špekulacij z energenti. A vse višje cene energentov vzbujajo vedno več strahu med načrtovalci monetarnih politik. Tudi s cenami energentov spodbujena inflacija se lahko sprevrže v neželeno spiralo rasti cen.
Centralne banke si ob načrtovanju monetarne politike želijo, da cene izdelkov in storitev zmerno rastejo, ker imajo potrošniki dovolj denarja. Dobra prodaja pomeni večji zaslužek podjetij, zato lahko bolje nagradijo zaposlene, ti pa bodo lahko še več porabili, in postopno ta spirala izboljšuje blaginjo. Cilj monetarne politike v tem primeru je, da se kolesje ne vrti prehitro, ker bi plače potem začele zaostajati za rastjo cen.
A v sedanjih razmerah bi se lahko zgodilo, da bodo višje cene energentov sprožile zahteve po zvišanju plač. To pa pomeni, da bi se podjetjem zmanjšali zaslužki, posledično bi bila prisiljena v racionalizacijo poslovanja, kar pa seveda pomeni tudi odpuščanje. Delno bi podjetja morala zvišati cene, kar bi tudi v sedanjih razmerah pomenilo upad prodaje in posledično bi bilo še manj denarja za plače zaposlenih. To je spirala, ki prinaša vse več socialnih težav, ne glede na socialne popravke, in tega si seveda nihče ne želi. A prav to se v sedanjih razmerah že dogaja v večjem delu sveta (razen v naftno bogatih državah, kjer se dobički kopičijo pri peščici izbrancev).
Kombinacija evropskih cen energentov in slovenskih plač še veliko hitreje izpostavi revščino v Sloveniji. Poleg tega tudi dobičkonosnost slovenskega gospodarstva zaostaja za evropskim povprečjem. Zaradi visokih cen energije se morajo slovenska podjetja še bolj prilagajati, zmanjševati naložbe in varčevati pri stroških, vključno s prilagajanjem števila zaposlenih in/ali zamrznitvijo plač. Nič kaj prijetne razmere v času, ko ima država predvideno visoko rast proračunske porabe v upanju na skoraj sanjske gospodarske razmere.