Ministrica je imela preveč besede
Ustavno sodišče Neustaven je člen zakona, ki določa, da o šolanju na daljavo s sklepom odloča minister
Delna odločba ustavnega sodišča, ki so jo ustavni sodniki sprejeli s petimi glasovi proti štirim, neustavnega člena zakona o začasnih ukrepih za ublažitev in odpravo posledic covida-19 ni odpravila. Državni zbor mora neskladje z ustavo odpraviti v dveh mesecih, do takrat pa je neustavni člen še naprej v uporabi. Čeprav mati mladoletnih pobudnic pričakuje, da bodo odločbo spoštovali, praksa kaže drugače.
Ustavni sodniki so opozorili, da je imela ministrica za izobraževanje preveč proste roke pri odločanju o šolanju na daljavo. Tako v zakonu ni bilo določeno, kaj je šolanje na daljavo, kdaj se ga lahko odredi, kako se lahko izvaja, kaj storiti z otroki, ki se ne morejo šolati na daljavo. Ustavni sodniki so zapisali, da je zakonodajalec ministrici prepustil ne le podrobno urejanje omejitev človekovih pravic, ampak »samo odločanje o tem, ali bo v te pravice sploh poseženo«.
Ustavni sodniki neustavnega člena niso razveljavili. Zapisali so, da bi sicer ostali brez kakršnekoli pravne podlage, če bi šolanje na daljavo spet potrebovali. Dokler državni zbor neskladja z ustavo ne odpravi, člen velja.
Ustavno sodišče je enako naložilo tudi v primeru zakona o nalezljivih boleznih, kjer neustavni člen po več mesecih ostaja nespremenjen. Predsednik zveze osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan sprememb ne pričakuje: »To je samo še eden v nizu spodletelih predpisov, zakonov, ki niso skladni z ustavo. Ves čas že opozarjamo, da naj bodo ukrepi tako pretehtani, da bodo zdržali presoje ustavnosti.«
Programski svetniki so se seznanili z osnutkom programsko-produkcijskega načrta RTV Slovenija za prihodnje leto, zaradi katerega je odstopila odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija Manica Janežič Ambrožič. Za prihodnje leto – kot smo v Delu že razkrili – vodstvo namreč načrtuje ukinjanje ali krajšanje več dnevnoinformativnih oddaj. »Oddaj, ki so steber javne službe in ki državljanom omogočajo informirano odločanje o javnih zadevah,« so včeraj izpostavili v Društvu novinarjev Slovenije (DNS).
V DNS so poleg tega opozorili, da poslanstvo javnega medija ni zabava in razvedrilo, ampak informiranje, preiskovanje, kontekstualiziranje dnevnega dogajanja.
Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough in vršilec dolžnosti direktorja TV Slovenija Valentin Areh sta včeraj poudarila, da je to šele osnutek. O njem pa bodo programski svetniki z vodstvom najverjetneje še enkrat opravili razpravo pred dokončnim glasovanjem, predvidenim novembra. Kakšen bo takrat vpliv zaradi odstopa Janežič Ambrožičeve, generalni direktor ni znal oceniti.
Je pa dejal, da bi ga bolj skrbelo, če bi odstopila zaradi notranjih ali zunanjih pritiskov. Ponovno je tudi zanikal navedbe nekdanje direktorice Natalije Gorščak, da je od nje želel menjavo Janežič Ambrožičeve. Da je želel, da ostane, je dejal tudi sedanji vršilec dolžnosti direktorja TV Slovenija Valentin Areh.
Grah Whatmough in Areh sta poleg katastrofalne finančne situacije – načrt za letos presega finančne zmožnosti RTV Slovenija za skoraj 10 milijonov evrov, prihodnji pa kljub rezom za pet milijonov evrov – kot vzrok za krčenje večkrat omenjala padec gledanosti. »Ob sedanjem trendu padanja gledanosti slovenski javni televiziji grozi, da bo postala povsem marginalen medij, kar lahko resno ogrozi obstoj take, kot jo poznamo danes,« je zapisano v osnutku.
»Katastrofalna gledanost«
Več pomislekov so programski svetniki izrazili glede krajšanja TV
Dnevnika s sedanje skoraj pol ure na 20 minut, Slovenske kronike na 10 minut, Odmevov in Globusa na 25 minut ter ukinitve jutranjih Poročil ob 8.00, 9.00 in 10.00. Ukinili naj bi tudi celoten informativni program na TV Slovenija 3. In kaj je vzrok? »Katastrofalna gledanost,« je pojasnil Areh in pravi, da ne zaradi ustvarjalcev, ampak sheme. Sredstva, ki jih bodo tam dobili, bodo po njegovih besedah preusmerili v krepitev vsebin v času med 20. in 22. uro zvečer na
TV Slovenija 1 in 2. Okrepili naj bi tudi razvedrilni program.
Vodstvo je sicer prepričano, da gre za ambiciozen načrt glede na finančno situacijo, ko RTV-prispevek ostaja ne glede na dvig plač in drugih stroškov enak že od leta 2012.
Vlado in državni zbor so tako tudi včeraj v Društvu novinarjev Slovenije pozvali, da zagotovita stabilno financiranje RTV Slovenija. Predsednika vlade Janeza Janšo pa, da neha javno napadati zaposlene na javnem mediju, ustvarjati in spodbujati sovražnost do novinarjev ter pozivati k finančni destabilizaciji RTV Slovenija. Generalnega direktorja RTV Slovenija pa, da vse nadaljnje poteze izpelje v dialogu in ob soglasju uredništva.