Kdo bo preštel rečne pregrade
Zeleni dogovor Zahteva za 25.000 kilometrov prostih rek vzbuja pomisleke
»Voda teče in naj teče tam, kjer teče,« je Justinianov zakon iz starega Rima prevedel hidrogeolog Mihael Brenčič in dodal, da to pomeni, da vode ni dovoljeno speljati kam drugam. Ko je organizacija Amber prosila Slovenijo za podatke, koliko je pregrad na 27.000 kilometrih slovenske rečne mreže, je dobila odgovor, da 17. Polona Pengal iz zavoda Revivo pa ugotavlja, da je pregrad 62.000.
Leta 1992 je tudi politika ugotovila, da delamo nekaj zelo narobe. Odločili so se, da je treba ohraniti biotsko raznovrstnost, ki pa jo še vedno izgubljamo. Leto 2020 bi moralo biti za biotsko raznovrstnost čudovito leto, vendar so zaradi covida dogovore o globalnih ciljih preložili na prihodnje leto. Evropska unija vodi to konvencijo Združenih narodov, ker pa je velika mašinerija, ki se težko ustavi, ko se nečesa loti, je kljub temu pripravljala evropsko zakonodajo. Tako je strategija za biotsko raznovrstnost postala del zelenega dogovora. Decembra letos bo predvidoma objavila še navodila za izvedbo, to bo načrt za vrnitev določenih območij v naravno stanje. Države bodo svoje zaveze poslale v letih 2022 in 2023, je pojasnil Andras Krolopp iz organizacije The Nature Conservancy.
Veliko denarja, nič navodil
Po predlogih bo zaščitenih 30 odstotkov vodnih teles, deset odstotkov pa bo strogo zaščitenih. Največ pomislekov vzbuja zahteva za 25.000 kilometrov prostih rek v EU, v katerih bodo odstranili nepotrebne jezove. Predlog predvideva tudi obnovitev poplavnih površin, mokrišč, mrtvic in fragmentacije rek na več vodotokov. »Kje je teh 25.000 kilometrov? To bodo povedale države, evropska komisija ne bo dala navodil, ponuja pa veliko denarja. V evropskem proračunu bo 27 odstotkov denarja namenjeno za podnebne ukrepe, od tega bo deset odstotkov za biotsko raznovrstnost. Sava in Drava verjetno ne bosta na tem seznamu,« meni Krolopp.
Doktorica biologije Polona Pengal je povedala, da vodna območja izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi, da smo od 1700 izgubili 90 odstotkov vodnih teles in da je na robu izumrtja tretjina sladkovodnih vrst živali in rastlin. Na leto izgubimo štiri odstotke vrst vretenčarjev. Nekaj bo torej treba storiti, najprej
pa bi lahko vsi skupaj z aplikacijo posneli in postavili v prostor pregrade na slovenskih rekah.
S pregledom vseh mogočih baz podatkov, od agencije za okolje, direkcije za vode, geodetske uprave do zavoda za ribištvo, ki so javnega značaja, so prišli do številke 7356. S spletnim dostopom so prišli do podatka, da je na rekah 121.075 pregrad. Vendar je to treba filtrirati, saj so nekatere pregrade vpisane večkrat, nekatere pa so poplavljene. Na jadranskem povodju (večje je donavsko oziroma črnomorsko povodje) so našteli 9888 pregrad, le reke v Julijskih Alpah in reka Reka niso pregrajene, druge pa zelo. Med pregradami je največ prepustov, kar 77 odstotkov, zlasti ob križanju cest. Pragov, ki zadržujejo prod, voda pa teče čez nje, je 13 odstotkov. Jezov, ki so popolnoma neprehodni za vodne organizme, če nimajo urejenih ribjih stez, je 782.
»Od tu se zaplete, ker ni podatkov. Nimamo enotnega registra. Brez konkretnih podatkov pa nobena karakterizacija rek za predloge ukrepov ne bo mogoča. Narediti bi morali interdisciplinarno ekipo, ki bo popisala pregrade v Sloveniji, da se bomo lahko začeli pogovarjati, kako upravljati reke in katere pregrade lahko odstranimo, ko bo Evropa to zahtevala,« poziva Polona Pengal, ki še opozarja, da pregrade niti niso največja težava, reke so preveč ravne, preveč stisnjene in obzidane. S tem se ne bomo zavarovali pred poplavami. Prepustne pregrade bobrov na majhnem območju v Veliki Britaniji so znižale poplavni val.
Reke so preveč ravne, preveč stisnjene in obzidane. Polona Pengal, biologinja