Varšava bi Bruslju brala levite o demokraciji
Vladavina prava Vprašanje Poljske je tema v evropskem parlamentu, a tudi vrh EU konec tedna se ji ne bo mogel izogniti
Bo v prihodnjih dneh le na obzorju kakšno znamenje zmanjšanja napetosti zaradi položaja Poljske v EU in njenega odnosa do vladavine prava? Varšava je doslej vztrajala pri svojem in ni pokazala pripravljenosti na kompromis. dopisnik iz Bruslja
Kot je pred današnjim nastopom v evropskem parlamentu v pismu voditeljem EU opozoril poljski premier Mateusz Morawiecki, je več ustavnih sodišč v državah članicah odločilo, da so institucije Unije, zlasti sodišče EU, prekoračile svoje pristojnosti. Zato njegove posamezne odločitve ne bi bile zavezujoče zanje. Navedel je primere Češke, Danske, Francije, Italije, Romunije, Španije. Vsaj sodba nemškega ustavnega sodišče glede ECB (nakup programa obveznic) ima po bolj ali manj enotnem mnenju pravnih strokovnjakov drugačen značaj, saj zadevala konkretni primer.
V položaju, v katerem se je znašla Poljska, je opozoril na nevarnost postopne preobrazbe Unije »v entiteto, ki preneha biti zavezništvo svobodnih, enakih in suverenih držav in namesto tega postane enoten, centralno upravljani organizem, ki ga vodijo institucije, prikrajšane za demokratični nadzor državljanov evropskih držav«. To, kar se danes dogaja Poljski, se lahko jutri, pod drugačno pretvezo, zgodi drugi državi. V parlamentarni razpravi bo nastopila še predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.
Oklevanje evropske komisije
Nemška krščanska demokratka je pod pritiskom, ker evropska komisija okleva pri uporabi mehanizma pogojevanja izplačil evropskih sredstev za države članice, v katerih pomanjkljivosti pri spoštovanju vladavine prava ogrožajo finančne interese in proračun EU. Evropski parlament evropski komisiji žuga s tožbo, ker ne izpolnjuje svojih dolžnosti. Na muhi tega mehanizma bi bili najprej Madžarska in Poljska, ki ga spodbijata pred sodiščem EU. Ursula von der Leyen je sredi septembra že napovedala, da bodo prva pisma v države članice poslali v nekaj tednih.
Skladno s sklepi z decembrskega vrha EU bi najprej počakali na odločitev sodišča EU. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je opozorila, da bi morali počakati na
• Poljska svari pred institucijami EU brez demokratičnega nadzora.
• Nemčija in Francija pri ukrepanju proti Varšavi ne bi hiteli.
• Mehanizem pogojevanja izplačil z vladavino prava ostaja v predalu.
sodišče. Žuganje evropskih parlamentarcev s tožbo spremlja z rahlo potrtostjo. Svetovala je pogovore in kompromise. Iz Pariza prav tako prihaja sporočilo, da bi morali nadaljevati dialog s poljsko vlado, a po drugi strani da bi morali vztrajati pri pritisku. Državni sekretar za EU Clément Beaune je v Libérationu zagovarjal tožbo evropske komisije, če bo Poljska zavračala uporabo evropskega prava, in tudi pritisk pri proračunu.
»Nihče ni nepogrešljiv«
Evropska komisija že tako zadržuje odobritev poljskega načrta za okrevanje in odpornost (23,9 milijarde evrov nepovratnih sredstev). Na Nizozemskem, kjer so bili že med pogajanji o proračunu in načrtu za pogajanja ostri do vzhoda, imajo po sodbi poljskega ustavnega sodišča še dodatne argumente. Na vrhu EU se ne bodo mogli izogniti tej temi, ki bi utegnila sprožiti žolčne razprave evropskih voditeljev. Že zadnji redni vrh so zasenčile težke, tudi čustvene razprave o madžarski zakonodaji, usmerjeni proti LGBTI+, nizozemski premier Mark Rutte je načel vprašanje madžarskega članstva v EU.
V liberalnem taboru je nezadovoljstva veliko. Vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn je na zasedanju zunanjih ministrov EU opozoril, da Poljska lahko spremeni svojo ustavo in ne bodo mogoče takšne sodbe. Druga pot bi bila, da se spremenijo evropske pogodbe – kar po Asselbornovem mnenju ne bo mogoče. Opozoril je, da nobena država članica ni nepogrešljiva. Tudi Poljska se lahko odloči za odhod, a Poljaki po njegovem mnenju ne bodo za. Poljski premier je z odločitvijo za nastop v evropskem parlamentu uvidel, da ne gre za ukrivljenost banan, ampak za nekaj bistvenega v EU, je še dejal.