Alarm med evropskimi avtomobilisti
Tesla proti Volkswagnu Medtem ko Volkswagen izdela model ID3 v 30 urah, Tesla za model 3 potrebuje zgolj deset ur
Bližnje odprtje Teslove tovarne v Berlinu ponuja tudi vpogled v spremembe, ki jih bo doživela evropska avtomobilska industrija. In ne samo to, Tesla bo v Evropi konkurenca, ki bo skoraj gotovo močno pospešila preobrazbo v električne avtomobile. To pa se bo poznalo tudi slovenskim dobaviteljem.
Izziv je izluščil kar sam predsednik uprave Volkswagna Herbert Diess, ki je, po poročanju Reutersa, na septembrskem srečanju nadzornikov družbe opozoril, da bi počasen prehod največjega proizvajalca avtomobilov na svetu lahko prinesel izgubo okoli 30.000 delovnih mest. Zmanjšanje števila zaposlenih sicer skupino Volkswagen čaka v vsakem primeru, tudi če ohrani dobičkonosnost in primat največjega proizvajalca avtomobilov na svetu.
Diess je potrebo ponazoril s številkami, da bo v Teslovi tovarni 12.000 zaposlenih na leto izdelalo pol milijona avtomobilov, medtem ko jih v Wolfsburgu, sicer največji avtomobilski tovarni na svetu, okoli 25.000 zaposlenih sestavi 700.000.
Na prvi pogled je primerjava videti drastična, vendar se ob primerjavi obeh tovarn razlike še povečajo. Teslova tovarna pri Berlinu se razteza na približno treh kvadratnih kilometrih površine in bo na leto proizvedla okoli pol milijona avtomobilov. V njej bo, ko bo v celoti končana, zaposlenih približno 12.000 delavcev. Ta podatek vključuje tudi okoli štiri tisoč zaposlenih v tovarni baterij, ki bo predvidoma dokončana ob izteku prihodnjega leta.
Avtomobilist z lastno klobaso
Na drugi strani je Volkswagnova tovarna v Wolfsburgu največja avtomobilska tovarna na svetu s 6,5 kvadratnega kilometra površine. Skupno ima več kot 50.000 zaposlenih (v najboljših časih jih je imela več kot 60.000), od tega jih, sodeč po Diessovi primerjavi, v proizvodnji avtomobilov deluje okoli 25.000. Precejšnja razlika ni zgolj posledica tega, da je v Wolfsburgu tudi vodstvo koncerna in večina administrativnih služb. Volkswagen je z leti razvil še vrsto vzporednih dejavnosti. Del tovarniškega prostora sta tudi dve termoelektrarni s skupno močjo 446 megavatov, ki ju koncern predeluje, tako da bo premog že prihodnje leto zamenjal plin.
Tudi aktivnost menz se je z leti razvila v samostojno dejavnost v okviru skupine. Volkswagen ima tako proizvodnjo klobasic oziroma hrenovk, z zaščiteno blagovno znamko Volkswagen currywurst. Ko je ena od Volkswagnovih menz letos umaknila klobasice z menija in jih nadomestila s špageti bolognese, je to sprožilo celo politični škandal; v bran klobasicam se je postavil nekdanji kancler Gerhard Schröder, sicer tudi nekdanji nadzornik koncerna. V normalnih razmerah te vzporedne dejavnosti dajejo logistično podporo koncernu, toda ob velikih spremembah v avtomobilizmu se seveda postavlja vprašanje njihove smotrnosti, in
Tesla je določil povsem nova merila učinkovitosti. Še pred tremi leti so se mu avtomobilisti škodoželjno smejali, ko je imel izjemne težave na več področjih ob zagonu množične proizvodnje. Tesla se je iz teh težav veliko naučil, kar je dobro opaziti, ko njegovo tovarno pri Berlinu primerjamo z Volkswagnovim kompleksom v Wolfsburgu.
Nova merila učinkovitosti
Primerjava pokaže, da bodo v Berlinu izdelali tretjino več avtomobilov na zaposlenega kot v Wolfsburgu, tudi po površini bo proizvodnja tretjino večja. Vse to seveda močno zmanjša stroške proizvodnje. Kar se še bolj izrazito pokaže, ko proizvodnje ovrednotimo. Povprečna cena avtomobila v Wolfsburgu je skoraj polovico nižja, kot bo v Berlinu (kjer bodo izdelovali le razmeroma drag model Y). Teslova tovarna bo tako ustvarila trikrat več prihodkov na zaposlenega in tudi na kvadratni meter tovarniške površine kot Volkswagen. Ob tem pa je pol milijona avtomobilov berlinske tovarne Tesle več, kot so lani proizvedle električnih avtomobilov vse avtomobilske tovarne v Nemčiji skupaj.
To je seveda velik alarm za Volkswagen in za vso evropsko avtomobilsko industrijo. Volkswagen, ki je v tovarni v Wolfsburgu načrtoval zagon proizvodnje električnih avtomobilov leta 2026, bo, sodeč po Diessovem odzivu na zadnjem nadzornem svetu družbe, skoraj zanesljivo močno pospešil načrte prehoda. In če bo to naredil Volkswagen, bo morala pohiteti celotna evropska avtomobilska industrija.
Tesla bo v tovarni ob polni proizvodnji zaposloval okoli 12.000 ljudi, trenutno pa ima celo kar nekaj težav pri iskanju zaposlenih za zagon proizvodnje. Toda v celoti gledano bo prehod na električni pogon opazno zmanjšal potrebe po delovni sili, česar se vse bolj zavedata tako nemška avtomobilska industrija kot tudi nemška vlada. Po nekaterih ocenah naj bi bilo v nemški avtomobilski industriji do leta 2025 okoli sto tisoč delovnih mest manj, pri čemer je racionalizacija predvsem posledica manjšega števila delov, ki sestavljajo električni avto. Seveda se bo to zmanjšanje preneslo na celotno dobaviteljsko verigo in na to bo morala biti v prihodnjih nekaj letih pozorna tudi Slovenija.
A manjše število delov ni edini izziv, s katerim se bo morala spopasti avtomobilska industrija. Reuters je postregel s še eno primerjavo: Volkswagen porabi za izdelavo električnega modela ID3 okoli 30 ur, medtem ko Tesla za model 3 potrebuje zgolj deset ur.
• Evropski avtomobilisti bodo morali pospešiti prehod na električni pogon.
• Teslova tovarna bo ustvarila trikrat več prihodkov na zaposlenega kot Volkswagnova v Wolfsburgu.
• Prehod na električni pogon bo Nemčiji odnesel okoli sto tisoč delovnih mest.