Kolizej kot izravnalni ukrep v državnem proračunu

Gradnja V novih objektih med Gosposvetsko in Župančičevo, poimenovanih Schellenburg, ne bo niti najmanjše dvorane

Nadomestna dvorana za kulturne dejavnosti na območju porušenega avstro-ogrskega Kolizeja, kjer se v središču Ljubljane med Gosposvetsko in Župančičevo gradi palača Schellenburg, je bila osrednja tema včerajšnje seje mestnega sveta. Ker je investitor Jože Anderlič ministrstvu za kulturo, ki je dovolilo spremembo, že nakazal 1,5 milijona evrov kot izravnalni ukrep za opustitev gradnje dvorane, bi mestni svetniki z nesoglasjem k spremembi prostorskih aktov dosegli le ustavitev gradnje – in nedokončano zgradbo za nedoločen čas, sta napovedovala podžupan Aleš Čerin in župan Zoran Janković.

Zgodovina rušitve kulturnozgodovinsko zaščitenega Kolizeja in novogradnje je pestra, dejstvo pa je, da bo prvi pogoj, da bo na tem mestu ohranjen spomin na kulturno dediščino, izigran. V svetniški skupini Levice so že pred začetkom seje mestnega sveta predlagali, naj to točko umaknejo z dnevnega reda, Asta Vrečko pa je v razpravi predlagala, naj počakajo vsaj do takrat, ko bo ministrstvo za kulturo, ki je po njenem mnenju žaljivo vsoto 1,5 milijona evrov že nakazalo v integralni proračun, dalo zavezo, da se bo denar vsaj porabil za kulturne projekte v MOL. V svetniški skupini SDS so preveritev prostorskih aktov za Kolizej podpirali, je pa Ksenija Sever predlagala, naj se vloži v kulturne dvorane v četrtnih skupnostih na obrobju mesta, ki so v slabem stanju. A ljubljanska občina tega denarja ne bo videla, je prepričan župan Zoran Janković, ki je pisal ministru Vasku Simonitiju, ki je po županovih besedah bil in bo škodljiv za Ljubljano, a odgovora ni dobil. Napisal mu je, da je MOL pripravljena podaljšati najemno pogodbo Zgodovinskemu arhivu Ljubljana do konca prihodnjega leta, če se ta milijon in pol evrov nameni za mestni multipleks na Ajdovščini.

Pred rušitvijo Kolizeja je bila na tem območju predvidena velika operna dvorana, pravi odeon, kot ga Ljubljana nima, vendar se je pozneje gradnja s 70 metrov znižala na 40 metrov, dvorana pa se je skrčila na 400 metrov uporabne površine, kakršne mesto ne potrebuje, saj bo sto metrov stran pod Ajdovščino zrasel multipleks, je pojasnil Aleš Čerin. Asta Vrečko je po drugi strani dejala, da se lahko strinja, da take dvorane ne potrebujemo, a je ob tem poudarila, da gre za simbolno dejanje in da svetniki odločajo o izvršenem dejstvu, saj stavbo že gradijo. Tudi Dragan Matić je opozoril na očitno neskladno gradnjo in izrazil upanje, da bodo inšpekcije posredovale. Župan Janković je obema mestnima svetnikoma pojasnil, da neskladnosti ni, ker

Mestni svetniki so včeraj burno razpravljali o spremembah prostorskih aktov na območju nekdanjega Kolizeja in Tovila. Foto Uroš Hočevar tega objekta, kjer naj bi bila dvorana, še ne gradijo. Zavrnil je tudi navedbe, da bodo namesto dvorane nastala stanovanja. V stavbi ob Gosposvetski, v kateri naj bi bila dvorana, bodo namreč poslovni prostori.

Dragan Matić je v svojem nastopu opozoril, da so navedbe, da v takšni (stanovanjski) zgradbi ne bi mogli zgraditi dvorane, norčevanje iz zdrave pameti, na ministrstvu za kulturo pa so preprosto sledili investitorjevim navedbam. Izravnalni ukrep so ocenili na smešno nizko vsoto 1,5 milijona evrov, kar bi morda zadostovalo le za gole stene ter kanalizacijsko in vodovodno napeljavo, nikakor pa ne za opremo glasbene dvorane, kjer bi samo ozvočenje pomenilo nekajkratnik te cene. Ministrstvo za kulturo je imelo po njegovih besedah dve možnosti: da nameni denar za oživitev drugega objekta – Plečnikov stadion bi se s tem zneskom dalo sanirati –, druga pa je bila nakazilo v integralni proračun, »tako da bo s tem denarjem obrambni minister

Matej Tonin lahko kupil pol oklepnika«, na primer.

Podprli tudi gradnjo na Viču

Mestni svetniki so sicer tesno, z 22 glasovi za in 18 proti, potrdili tudi spremembo prostorskih dokumentov na območju nekdanjega Tovila, kjer bo zdaj mogoča stanovanjska gradnja še pred ureditvijo protipoplavne zaščite celotnega območja. Zvone Čadež iz vrst SDS je sicer poudaril, da bi lahko investitor tudi počakal, tako kot se zaradi gradnje protipoplavne zaščite čaka na gradnjo objekta za južno izpostavo ljubljanske poklicne gasilske brigade. A prevladalo je mnenje, da državne strokovne službe na ministrstvu za okolje in direkciji za vode že vedo, s čim so soglašale. Župan Zoran Janković je še pojasnil, da se protipoplavna zaščita ureja, predvsem pa investitor z gradbenim dovoljenjem lahko gradi, ne bo pa dobil uporabnega dovoljenja, če ne bo urejena protipoplavna zaščita celotnega območja.

• Z nesoglasjem bi dosegli le ustavitev gradnje na območju nekdanjega Kolizeja.

• Poslovnih prostorov namesto dvorane še ne gradijo.

• Tovil: uporabno dovoljenje po protipoplavni zaščiti območja.