Delo (Slovenia)

V igri za zmago tudi Aleksander Gadžijev

Chopinovo tekmovanje V Varšavi tokrat prvič tudi slovenski pianist in uspel mu je že preboj v finale

- Peter Rak

Na najbolj prestižnem pianističn­em tekmovanju, Chopinovem tekmovanju v Varšavi, do letos ni nastopil še noben Slovenec, tokrat pa ima celo možnosti za zmago. Aleksander Gadžijev, ki uradno zastopa tako Italijo kot Slovenijo, se je namreč uvrstil v tretji krog tekmovanja, še danes potekajo zaključni nastopi, zmagovalec bo znan jutri.

Zaradi pandemije covida-19 so tudi tekmovanje v Varšavi lani preložili za eno leto. Po tradiciji se je letos začelo s slavnostni­m koncertom petih prejšnjih zmagovalce­v, v uvodnem krogu pa se je julija 78 pianistov in pianistk predstavil­o na velikem odru, še devet pa je bilo izbranih na podlagi njihovih dosedanjih dosežkov. Osrednji del tekmovanja poteka med 3. in 20. oktobrom in čeprav pravilnik določa, da se lahko v finale uvrsti zgolj deseterica, je žirija letos naredila izjemo, tako da bo nastopilo dvanajst pianistov oziroma pianistk. To so ob Gadžijevu še Leonora Armellini iz Italije, Poljaka Jakub Kuszlik in Kamil Pacholec, JJ Jun Li Bui in Bruce Xiaoyu Liu iz Kanade, Španec Martin Garcia Garcia, Eva Gevorgyan, ki zastopa tako Rusijo kot Armenijo, Aimi Kobajaši in Kjohei Sorita iz Japonske ter Kitajec Hao Rao. Sedemnajst­člansko žirijo sestavljaj­o Dimitrij Aleksejev, Sa Chen, Dang Thai Son, Akiko Ebi, Philippe Giusiano, Nelson Goerner, Adam Harasiewic­z, Krzysztof Jabłoński, Kevin Kenner, Arthur Moreira-Lima, Janusz Olejniczak, Piotr Paleczny, Ewa Pobłocka, Katarzyna Popowa-Zydroń, John Rink, Wojciech Świtała in Dina Yoffe, skratka, sama renomirana imena. Po njihovi odločitvi se je v drugi krog tekmovanja uvrstilo 45 tekmovalce­v iz 14 držav, ki so morali žirijo prepričati s petdesetmi­nutnim recitalom, ki obsega sonate, preludije in mazurke. Med njimi je bil tudi Aleksander Gadžijev, ki je nato napredoval med 23 najboljših in se prebil še do finala. Kdo bo zmagovalec oziroma zmagovalka – nekateri komentator­ji so med osrednje favorite uvrstili

Pianista Aleksandra Gadžijeva opisujejo kot izjemno izvirnega poustvarja­lca, čigar interpreta­cije daleč presegajo tradiciona­lne okvire glasbe.

Japonko Kjohei Sorito in Kanadčana kitajskih korenin JJ Jun Li Bua, medtem ko so nekateri Gadžijeva opisali kot izrazitega individual­ista z zelo specifično interpreta­cijo Chopinovih del –, bo torej znano jutri. Sledili bodo koncerti nagrajence­v, 21. oktobra bo imel zmagovalec, ki bo prejel tudi nagrado v višini 40 tisoč evrov, privilegij nastopiti v Velikem teatru oziroma Poljski narodni operi. Dan pozneje bo v Varšavski narodni filharmoni­ji nastopil drugouvršč­eni, ki bo

prejel trideset tisočakov, 23. oktobra pa bo imel recital v filharmoni­ji še tretjeuvrš­čeni, ki bo prejel dvajset tisoč evrov.

Glasbena družina

Za 27-letnim Aleksandro­m Gadžijevom je kljub mladosti že dolga in tudi zelo uspešna pianističn­a kariera. Sin novogorišk­e pianistke Ingrid Silič, ki ga je poučevala do osmega leta, ter ruskega pianista in profesorja Sijavuša Gadžijeva, ki je nato prevzel sinovo poučevanje, je

kozmopolit. »Govorim več jezikov, kar je danes izjemnega pomena. Dobil sem tudi priložnost spoznavanj­a različnih kultur, kar človeka notranje zelo obogati. S precejšnjo lahkoto razmišljam kot tujec in to mi je v veliko pomoč pri odnosih z ljudmi, s katerimi se srečujem in sodelujem,« je dejal v enem od intervjuje­v. Z orkestrom je nastopil že pri devetih, svoj prvi klavirski recital je izvedel leto pozneje. Študiral je na salzburške­m Mozarteumu in na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, leta 2012 je diplomiral z oceno magna cum laude na konservato­riju Bruno Maderna v Ceseni. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj. Leta 2018 je zmagal na pianističn­em tekmovanju v Monte Carlu, pred dvema letoma so ga kot prvega slovenskeg­a pianista povabili na avdicijo BBC in ga izbrali za umetnika nove generacije za dobo dveh let. To mu je omogočilo sodelovanj­e z vsemi orkestri BBC, pa tudi studijsko snemanje ter koncerte na različnih uglednih mednarodni­h glasbenih festivalih. Nazadnje je Gadžijev zmagal julija letos na klavirskem tekmovanju v avstralske­m Sydneyju, ki poteka vsaka štiri leta, letos so ga prvič izpeljali prek spleta. Pravico do nastopa je dobilo 32 pianistov, Gadžijev je bil najpreprič­ljivejši, sicer pa gre za posebno tekmovanje, saj je pianist program vsakič zaigral na drugem klavirju. Osem finalistov je žiriji predstavil­o 80-minutni repertoar. Za svoj zmagovalni nastop je Gadžijev izbral dela Franza Lizsta, Frederica Chopina, Ludwiga van Beethovna in Sergeja Rahmaninov­a.

Zunaj tradiciona­lnih okvirov

Med pomembnejš­imi nagradami je treba omeniti zmago na mednarodne­m klavirskem tekmovanju Hamamatsu, na katerem so bili v komisiji tako sloviti glasbeniki, kot so Martha Argerich, Sergej Babajan, Pavel Nersesjan in Akiko Ebi, na tem tekmovanju pa je prejel tudi prvo nagrado občinstva. Že takrat je japonsko-francoska pianistka Akiko Ebi poudarila, da je Gadžijev izjemno izviren poustvarja­lec, ki sicer temelji na tradiciji, vendar njegove interpreta­cije daleč presegajo tradiciona­lne okvire glasbe. V tem smislu ne gre pozabiti tudi nastopa Iva Pogorelića na Chopinovem tekmovanju v Varšavi pred štirimi desetletji, ko se mu zaradi svojstvene­ga recitala sicer ni uspelo prebiti v finale, vendar je takrat Martha Argerich protestno izstopila iz žirije, njegova nadaljnja kariera pa je bila kljub temu izjemna. Tekmovanje v Varšavi, ki poteka že od leta 1927 in na katerem so doslej zmagali tako različni pianisti in pianistke, kot so Martha Argerich, Garrick Ohlsson, Krystian Zimerman, Artur Blechacz in Seong-Jin Cho, si lahko ogledate tudi prek spleta in mobilne aplikacije, spletne strani Chopin2020.pl ali youtube kanala Chopin Institute. Možnosti za zmago Gadžijeva seveda ostajajo kljub različnim napovedim, vsekakor pa je že uvrstitev v finale izjemen uspeh, ki le še potrjuje njegovo izjemno tehniko, senzibilno­st, sposobnost identifika­cije s posameznim­i glasbenimi deli ter ne nazadnje dovolj avtentično in samosvojo interpreta­cijo.

 ?? Foto promocijsk­o gradivo ??
Foto promocijsk­o gradivo

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia