Z vrsto se začnemo ukvarjati šele, ko utripa rdeča luč
Izumiranje vrst V Sloveniji se z evidenco vrst nacionalne biodiverzitete sistematično ne ukvarja nihče
Izumiranje vrst je naraven proces, ni pa naravna njegova hitrost, saj se je v zadnjih približno 400 letih močno pospešila. Fosili kažejo, da je bila evolucijska – normalna – hitrost izumiranja ena vrsta na 83 let, po letu 1600 pa je izumrla ena vrsta na vsaka tri do štiri leta. Zdaj smo sredi šestega množičnega izumiranja vrst, ki ga bolj kot kadarkoli prej poganjamo ljudje. V Sloveniji vrste izumirajo s hitrostjo, ki je primerljiva s preostalim svetom. Izgubili smo jih že 20 odstotkov, najbolj prizadeti so hrošči in kožekrilci.
Poleg izzivov reševanja vrst imamo v Sloveniji več sistemskih težav. Ena takšnih je, da rdeči seznam ogroženih vrst, ki je osnovno orodje strokovnjakov in politike pri spopadanju z biodiverzitetno krizo, ni bil obnovljen že 30 let, je povedal Al Vrezec z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS) na simpoziju V vrtincu sprememb, ki sta ga prejšnji teden organizirala NIB in gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Boris Kryštufek s kustodiata za vretenčarje v PMS je dejal, da v Sloveniji ni institucije, ki bi vodila evidenco vrst nacionalne biodiverzitete. »Z določeno vrsto se začnemo ukvarjati šele, ko že utripa rdeča luč ali pa je prepozno.« Prirodoslovni muzej je iz aktivnosti na področju ogroženih vrst izključen, namesto tega se mora ukvarjati z rešitvijo prostorske problematike.
Genomika – glavno orodje naravovarstva v 21. stoletju
Glavno orodje za učinkovitejše varstvo biotske raznovrstnosti v 21. stoletju je genomika, je povedal Jonathan Coddington, ki je predstavil mednarodni projekt
Global genome biodiversity network, največjo zbirko zamrznjene biodiverzitete s sedežem v ameriškem nacionalnem muzeju naravne zgodovine Smithsonian. V njej v tekočem dušiku shranjujejo tri milijone vzorcev oziroma 60.000 vrst iz 37 držav. V Sloveniji imamo rastlinsko gensko banko semen kmetijskih in drugih pomembnih rastlin, nimamo pa takšne zbirke živalskih vrst. NIB namerava ustanoviti vseslovenski konzorcij in pridobiti denar države za podporo razvoja kriozbirk in genomike za varstvo narave, je povedal Matjaž Kuntner s te ustanove.
O izgubljanju biotske pestrosti morskega ekosistema sta spregovorila Lovrenc Lipej in Martina
Orlando Bonaca z Morske biološke postaje Piran. V slovenskem morju so do zdaj zabeležili 2260 vrst, kar je veliko za tako majhno območje. Ogrožajo jih podnebne spremembe, invazivne tujerodne vrste, degradacija in izguba habitatov, onesnaževanje morja ter netrajnostna raba, je pojasnil Lipej. Najhujše je izgubljanje vrst, obalno črto,« je poudarila Orlando Bonacova.
Vlogo živalskih vrtov pri reševanju vrst je poudarila Barbara Mihelič, direktorica živalskega vrta Ljubljana. Moderni živalski vrtovi so združeni v različne zveze, kot je Mednarodna zveza živalskih vrtov, med katere spada tudi ljubljanski živalski vrt. Članom teh zvez je skupno, da se vsi podatki o živalih zbirajo v bazah. Ti so na voljo strokovnjakom, ki si prizadevajo za boljše poznavanje in ohranitev vrst. »Živalski vrtovi ne delamo več kolekcij po tržnem merilu – kaj bo zanimivo za javnost –, ampak se odločamo, kako lahko čim bolj pripomoremo k skupnemu prizadevanju za ohranitev vrst v naravi in za prihodnje generacije,« je dejala Miheličeva.
Ljubljanski živalski vrt s svojo strokovno ekipo sodeluje pri projektu osvežitve populacije risa v Sloveniji. V preteklih letih so donirali splav za gnezdenje pelikanov na Skadarskem jezeru, sofinancirali videomonitoring v centru za beloglave jastrebe v naravnem rezervatu Lago di Cornino, pri paru sibirskih tigrov iz njihovega vrta pa poskušajo z modernim pristopom menjave spolnih partnerjev pomagati k ustrezni genski diverziteti zadnjih osebkov te vrste.