Avtor gajice v Ljubljani, avtor Zdravljice pa v Zagrebu
Sosedska kultura Borut Pahor in Zoran Milanović odkrila spomenika Ljudevitu Gaju in Francetu Prešernu
Kar nekaj usklajevanja med kabinetoma slovenskega predsednika Boruta Pahorja in njegovega hrvaškega kolega Zorana Milanovića ter obema veleposlaništvoma in še kom je bilo potrebnega ob včerajšnjem odkritju spomenikov hrvaškemu politiku in književniku Ljudevitu Gaju v Ljubljani ter slovenskemu pesniku dr. Francetu Prešernu v Zagrebu.
Predsednika sta najprej odkrila spomenik Ljudevitu Gaju v severnem mestnem parku Navje, ob Zupančičevi jami oziroma Železni cesti v Ljubljani. Park, ki so ga dokončali leta 2006, so že do zdaj zaznamovali kip Deklice z rastočo knjigo in druge skulpture, ki poudarjajo njegov kulturni značaj. Kip Ljudevita Gaja – osrednje osebnosti ilirskega gibanja in izumitelja pisave, ki se po njem imenuje gajica, čigar najpomembnejše delo je Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, ki je izšlo leta 1830 v dvojezični obliki (ogrska slovenščina/nemščina) – pa bo za park le še dodana vrednost. Dobri dve uri pozneje sta bila predsednika že na Hrvaškem, ob jezeru Bundek. Na tamkajšnji Aleji pesnikov se je Prešernov spomenik pridružil spomenikom ruskima pesnikoma Aleksandru S. Puškinu in Sergeju A. Jeseninu, bolgarskemu pesniku Ivanu Vazovu in madžarskemu pesniku Móru Jókaiju.
Sporočilo o sodelovanju
Kot je že februarja v napovedi dejal slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojo Šuc, bo postavitev spomenika še okrepila kulturne vezi med državama, predvsem pa »projicira Prešernovo sporočilo svetu iz Zdravljice – to je sporočilo miru, svobode in sodelovanja med narodi«. Navsezadnje so s postavitvijo na svoj način tudi počastili 30 let slovenske samostojnosti in predsedovanje Slovenije svetu EU.
Zanimivo je, da sta bila oba predsednika uradna govorca, ob robu včerajšnjega tako imenovanega spomeniškega srečanja pa nista niti načrtovala niti opravila ne delovnih ne uradnih pogovorov. Milanović je sicer Pahorja v Zagrebu gostil na kosilu.
Vse kaže, da se sosedski državi še kar dobro sporazumevata, vsaj kar zadeva spomenike in kipe.
Puc, Stupica ...
Novembra bo minilo pet let, odkar je nekdanji vrhunski rokometaš Iztok Puc dobil svojo spominsko ploščo na pročelju zagrebške športne dvorane Trešnjevka, letos pa je doprsni kip v Zagrebu dobil tudi slovenski režiser, gledališki igralec in scenograf Bojan Stupica. Ta se je rodil leta 1910 v Ljubljani, umrl pa leta 1970 v Beogradu. Pobuda za spominsko ploščo je prišla iz Slovenskega doma v Zagrebu in sveta slovenske nacionalne manjšine mesta Zagreb. Izdelala jo je profesorica in akademska kiparka Judita Šercar, ki je uresničila tudi pobudo Slovenskega doma v Zagrebu in marljivega predsednika Darka Šonca, da izdela Stupičev doprsni kip.
Ta je od konca junija postavljen v preddverju Hrvaškega narodnega gledališča, z njim pa so Slovenci v Zagrebu zaznamovali 111. obletnico rojstva in 50. obletnico smrti velikega arhitekta, igralca, režiserja in organizatorja, ki je bil tudi član društva Slovenski dom v Zagrebu in je »vtisnil močan pečat kulturi in umetnosti v teh prostorih«.