Delitve tudi pri zakonu o igrah na srečo
Predlog Invalidske in športne organizacije se bojijo zmanjšanja sredstev, zagovorniki sprememb očitajo branjenje duopola
Ni še povsem jasno, kakšna bo usoda novele zakona o igrah na srečo v prvem branju ob glasovanju v torek, saj so ji izrecno podporo napovedale le koalicijske poslanske skupine, ki skupaj štejejo 38 glasov. Poleg tega se pogledi na predlog, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance, diametralno razlikujejo. Medtem ko koalicija zagovarja večjo liberalizacijo prirejanja iger na srečo, kjer zdaj vlada duopol, v opoziciji, tudi na podlagi argumentov invalidskih organizacij pa tudi predstavnikov zaposlenih v igralnicah, opozarjajo na bojazni, da se bodo bistveno zmanjšala sredstva za dobre namene ter da bo prišlo do prekarizacije.
Po besedah ministra za inance Andreja Širclja je poglavitni cilj novele zakona o igrah na srečo, da se poenoti pravni okvir njihovega prirejanja s pravom EU ter da se zagotovijo varstvo potrošnikov, preprečevanje pranja denarja in boj proti goljuijam. Zdaj smeta klasične igre na srečo prirejati le Loterija Slovenije in Športna loterija, po novem pa naj bi se lahko na podlagi v zakonu določenih meril, z upoštevanjem stanja na trgu, dodelilo do pet koncesij z javnim razpisom, ki bi ga vlada objavila najmanj trikrat na leto.
Za prirejanje stav, kot speciične vrste klasičnih iger na srečo, bodo predpisali posebne pogoje za koncesijo. »Povečuje se konkurenčnost, hkrati tudi raznovrstnost, s čimer se lahko vpliva tudi na obseg prometa. Administrativno se poenostavljajo igre na srečo, predvsem s tem, ker se odpravljajo licence za delo v dejavnosti. Določi se tudi najnižja stopnja koncesijske dajatve, ki je veljavni zakon ni predpisoval, za trajno prirejanje iger na srečo in drugih posebnih iger na srečo v igralnicah v višini pet odstotkov osnove, za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnih salonih pa v višini 20 odstotkov od osnove,« je novosti naštel Šircelj, ki pričakuje, da bodo predlagane spremembe, med katerimi je odprava zahteve po sedežu prireditelja v Sloveniji, spodbudile povečanje ponudbe in imele s tem pozitiven učinek tako na državni proračun kot na inanciranje športnih, invalidskih in humanitarnih dejavnosti. Med novostmi sta še določen delež države v lastniški strukturi koncesionarja in višji minimalni znesek osnovnega kapitala prireditelja.
V Desusu bodo najprej poslušali
Da bodo predlog novele v prvem branju podprli, potem pa prisluhnili relevantnim pripombam za izboljšanje prepisa, so napovedali v poslanskih skupinah SDS, NSi in SMC. Med drugim pričakujejo, da se bo več pozornosti posvetilo odgovornemu igranju, zlasti zaščiti mladoletnih pred tveganji z zasvojenostjo.
Predstavniki Desusa se bodo odločili na podlagi slišanega v razpravi, je pa Robert Polnar, ki je predstavil stališče poslanske skupine, poudaril, da »je predlagana bistvena sprememba poslovnega okolja, ki izzove vprašanje, kateri monopolist se je bil kdaj pripravljen brez odpora odpovedati svojemu monopolu«. Po njegovih besedah se skupna vrednost koncesijske dajatve Loterije Slovenije in Športne loterije od leta 2015 do 2020 giblje med 20,2 milijona in 25,2 milijona evrov na leto. Od klasičnih iger na srečo se plačujejo trije davki (od iger na srečo, od srečk in na dobitke), njihov skupni učinek v zadnjih šestih poslovnih letih pa je med 21,5 in 26 milijoni evrov.
Opozicija: Večina v EU z eno ali dvema koncesijama
Opozicija (nepovezani, SD, LMŠ, Levica, SAB) je nanizala vrsto pomislekov na zakonsko materijo, poleg tega opozarjajo, da se je njeno besedilo od takrat, ko je bilo februarja dano v javno razpravo, do današnje različice bistveno spremenilo. Trdijo, da večina članic
• Poslanci bodo v torek odločali, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo.
• Namesto dveh bi lahko igre prirejalo pet koncesionarjev.
• Opozorila o številnih škodljivih vplivih liberalizacije dejavnosti.
EU podeljuje pravico do prirejanja iger na srečo enemu prireditelju, denimo Nemčija, ki ima 83 milijonov prebivalcev, ali dvema, kot v Italiji z 61 milijoni prebivalcev, ter da vse države z razlogom omejujejo to dejavnost. Liberalizacija sama po sebi ne rešuje problema ilegalne ponudbe, število igralcev se na našem razmeroma malem trgu ne bo bistveno spremenilo. Konkurenca bo zelo verjetno za to, da bo uspešna na trgu ter privabila kupce, povečevala dobičke in izplačila, s čimer pa se bo znižala osnova za davke in koncesijsko dajatev, ki so zanesljiv vir za Fundacijo za invalidske in humanitarne organizacije (Fiho) ter Fundacijo za šport (FŠO). Projekcije učinkov, po besedah Primoža Siterja (Levica), nakazujejo kar 30-odstotni upad koncesnin za Fiho in s tem obseg posebnih socialnih programov. Zaradi upada davkov od dobitkov pa bi manj sredstev prejele tudi lokalne skupnosti. Z ukinitvijo licenciranja bi usposobljene delavce v igralništvu lahko zamenjali z nestrokovnim kadrom, deregulacija na trgu delovne sile pa praviloma prinese plačni in socialni damping.
Očitki vladi, da ni pripravila strokovne analize
Sedanji zakon, so poudarjali predstavniki opozicije, ureja sistem prirejanja iger na srečo tako, da potekajo v nadzorovanem okolju, da se preprečijo pranje denarja in druga kazniva dejanja. Vladi očitajo, da ni pripravila nobene strokovne analize, s katero bi podprla ponujene rešitve in ki bi pokazala, kako je sprememba koristna za družbo, kako bo vplivala na socialni in zdravstveni vidik pa tudi na možnost odvisnosti. Večino skrbi, da bo imel predlog negativne posledice na položaj najranljivejših skupin, zlasti invalidov. Po mnenju Marka Koprivca (SD) je vloženi predlog »zbirka vseh slabih idej, ki so na področju urejanja iger na srečo splavale na površje v zadnjih letih«, nasprotovanje pa so jasno izrazile vse relevantne organizacije na tem področju – delavske organizacije v igralništvu, športne, invalidske fundacije, zveza mestnih občin pa tudi evropska loterijska zveza in številni drugi.