Pretočne greznice se še ne bodo poslovile
Odpadne vode Osnutek uredbe predvideva, da se rok za zamenjavo s čistilnimi napravami podaljša s konca tega leta na konec leta 2025
Na območju javnega podjetja Vo-Ka Snaga je v sedmih občinah še 14.378 greznic in 1344 malih čistilnih naprav, za katere pa tudi ni povsem jasno, kako delujejo. Pri večjih čistilnih napravah pa je glavno vprašanje, kako izpeljati zahtevo za izločanje hranilnih snovi iz odpadne vode, zlasti fosforja, ki ga zmanjkuje v proizvodnji gnojil, in dušika.
Na simpoziju Vodni dnevi so se dotaknili več vprašanj, povezanih s prihodnjimi zahtevami za čistilne naprave. Betina Doeser z generalnega direktorata za okolje pri evropski komisiji je opozorila na velik pomen vode in uporabnikov vode. Vsak si bo moral čim bolj prizadevati za omejitev podnebnih sprememb, sem sodita ohranjanje biotske raznovrstnosti, to pri odplakah pomeni ustavitev gnojenja vodotokov, in podnebna nevtralnost, kar za čistilne naprave pomeni samozadostnost oziroma proizvodnjo in uporabo bioplina, prav tako čim manjšo porabo energije. Za to bo treba vzpostaviti dialog vseh, od biologov in kemikov do geologov, hidrologov in družboslovcev.
Na območju Vo-Ke Snage so štiri večje čistilne naprave, zunaj urbanih središč pa je polovica prebivalcev brez odvajanja in čiščenja odpadne vode. Zunaj naselij je 80 odstotkov gospodinjstev brez kanalizacije. V naseljih z od 500 do 2000 ljudmi bi morali urediti čiščenje odpadne vode do konca tega leta, če gre za iztok v občutljivo območje, kar velja za praktično celotno območje Vo-Ke Snage, a je predvideno podaljšanje do konca 2025. Gospodinjstva na vseh drugih območjih bodo imela za zamenjavo greznice s čistilno napravo čas do konca leta 2027.
Mojca Vrbančič z Vo-Ke Snage je povedala, da vzorčijo iztoke malih čistilnih naprav, kar je povzročilo veliko nelagodje med ponudniki čistilnih naprav. »Danes nam ni žal, preprečili smo vgradnjo nedelujočih naprav in dvignili zavest lastnikov, da njihove naprave delujejo,« je dejala Vrbančičeva.
Težave pa bodo z novimi predpisi. Mejne vrednosti za onesnaževala na iztokih čistilnih naprav se ne nanašajo le na velikost naprave, temveč tudi na območje, kjer deluje. V velikih naseljih bodo tako male čistilne naprave morale dosegati enake stopnje čiščenja kot velike, kar pomeni tretjo stopnjo oziroma biološko čiščenje, pri katerem se izločata dušik in fosfor. V malih čistilnih napravah poteka čiščenje do druge stopnje oziroma usedanja trdne snovi, tretjo stopnjo bi lahko dosegle le kemično. »V Avstriji je celotna država občutljivo območje, tretja stopnja čiščenja je obvezna za vse naprave. Kljub temu da nobena mala čistilna naprava ne zagotavlja učinkovitosti tretje stopnje
• Na območju Vo-Ke Snage je v sedmih občinah še 14.378 greznic in 1344 malih čistilnih naprav.
• V naseljih z od 500 do 2000 ljudmi bodo čiščenje odpadne vode uredili predvidoma do konca leta 2025.
• Opozorilo, da se premalo zavedamo, kako vse je mogoče uporabiti odpadno vodo.
čiščenja, kljub izjemno nizkima KPK (kemijska potreba po kisiku) in BPK5 (biološka potreba po kisiku). Brez izločanja fosforja ne bo šlo, zato so predpisali kemično obdelavo odpadne vode,« je pojasnila Vrbančičeva.
Predlagala je enotne mejne vrednosti za vse male čistilne naprave v Sloveniji. Poleg tega bi morali podpreti terenske preglede delovanja in iztokov malih čistilnih naprav, tako je vzpostavljen stik z lastniki. Za lastnike čistilnih naprav in tiste, ki jih bodo morali v nekaj letih namestiti v obstoječe greznice ali nekje zraven, pa bi bilo zelo koristno tudi izobraževanje. Ni namreč pošteno, da od lastnika male čistilne naprave zahtevajo izpolnjevanje zahtev nove zakonodaje, če ne dajo nobene informacije. Poleg tega javno podjetje ni pristojno za izrekanje kazni lastnikom, ki ne dosegajo mejnih vrednosti.
Sabina Senica iz Kostaka pa je opozorila, da se premalo zavedamo pomena možnosti uporabe odpadne vode. Uredili so prototipno čistilno napravo, ki za delovanje ne porablja energije, odplake pa čisti s peskom določene granulacije. Projekta so se lotili še pred novimi, strožjimi zahtevami za ponovno uporabo, vodo iz čistilne naprave, še bogato s hranili, so uporabljali za zalivanje nogometnega igrišča. To je primerna rešitev za podeželje in razpršeno poselitev, menijo v Kostaku, vendar lanska uredba predpisuje razkuževanje vode pred ponovno uporabo. V hiši so ob tem seveda morali preiti na biološka čistila.
Bengt Hansen iz družbe Kemira pa je dodal, da je izločanje fosforja glavna tema debat v Evropi. Opozarja, da ga je mogoče izločati v čistilnih napravah s kemično obdelavo odpadnih voda. »Na Švedskem nimamo nobenega sežiga blata. Upamo, da bomo dosegli, da gresta lahko fosfor in dušik v kmetijstvo neposredno z blatom čistilnih naprav,« pravi Hansen.