Prek Belorusije v belo Evropo
Pribežniška kriza Poljska uporablja metodo prisilnega vračanja, ki je zakonodaja EU ne dovoli
Obmejne članice Evropske unije uvajajo izredne razmere in večajo vojaško moč ob mejah z Belorusijo, na katerih bodo kmalu postavili novo »železno zaveso«. O rešitvi krize, ki jo je namerno zakuhal beloruski voditelj Aleksander Lukašenko, so v Bruslju razpravljali voditelji EU, na prizorišču pa so našli še eno truplo, ki priča o nemogočih razmerah, v katerih se je znašlo na tisoče ljudi, ki bi se radi prebili v Evropo.
Iz reke Zahodni Bug, ki deli Poljsko in Belorusijo, so v sredo poljski policisti izvlekli že osmo smrtno žrtev med pribežniki, odkar se je začela »beloruska kriza«. Kakor je povedal Sirec, ki so ga policisti že prej rešili iz vode, je bil utopljeni devetnajstletnik njegov sonarodnjak, v ledeno mrzlo reko pa da so pribežnika, oba neplavalca, v torek porinili beloruski obmejni policisti. Ko se je julija začel naval beguncev prek Belorusije, »prva žrtev« pa je bila Litva, so se razširile zgodbe, da jih predstavniki beloruskih oblasti celo organizirano odvažajo do meje. V zadnjem času je bilo objavljenih veliko poročil o tem, kako beloruski vojaki najprej zadržujejo begunce ob meji, jih pretepajo in zlorabljajo, potem pa jih prisilno preženejo čez mejo. Sirski Kurd Idriz, ki je za pot z letališča v iraškem Erbilu do Minska, kamor je priletel kot turist, odštel okoli 5000 dolarjev, je za BBC povedal drugačno zgodbo: beloruski vojak je njega in sotrpine pospremil do poljske meje in jim celo prerezal žično ograjo.
• Obmejne članice EU uvajajo izredne razmere ob mejah z Belorusijo.
• Približno 600 migrantom na dan so poljski obmejni organi zadnji teden preprečili prestop meje.
• Iračanom po številu sledijo prišleki iz Afganistana, Sirije, Jemna in Irana.
Ujetniki na prostem in za zapahi
S pomočjo tihotapcev je Idriz zdaj na poti na Nizozemsko, kjer se bo prijavil oblastem in zaprosil za status begunca. Veliko njegovih sotrpinov ni imelo takšne sreče. Avgusta je urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) opozoril, da je samo na »nikogaršnjem ozemlju« med Belorusijo in Litvo ujetih okoli 3000 ljudi. Okoli 10.000 jih je zdaj zaprtih v sprejemnih centrih v Litvi, na Poljskem in Nemčiji, kjer so pred dnevi ugotovili, da se je od avgusta do njihove države prebilo najmanj 4300 prosilcev za azil, ki so prišli po »beloruski poti«. Predstavniki poljske obmejne policije so povedali, da jih največ prihaja iz Iraka, na drugem mestu so prišleki iz Afganistana, ostali so pribežniki iz Sirije, Jemna in Irana. »Če kdo misli, da bomo zaprli meje s Poljsko, Litvo, Latvijo in Ukrajino ter postali taborišče za ljudi, ki bežijo iz Afganistana, Irana, Iraka, Sirije, Libije in Tunizije, se zelo moti. Nikogar ne bomo zadrževali. Saj ne prihajajo k nam, temveč v razsvetljeno, toplo in prijetno Evropo,« je julija izjavil beloruski predsednik Lukašenko. Cilj migrantov, ki so jih v Evropo privabljale beloruske turistične agencije, niso beloruske sosede. Namestnik poljskega zunanjega ministra Marcin Przydacz je včeraj povedal, da tisti, ki pridejo čez mejo, nočejo izpolniti dokumentov, ker nočejo azila na Poljskem, temveč bi radi, da bi jih poslali naprej v Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo ali Francijo.
Približno 600 migrantom na dan so poljski obmejni organi zadnji teden preprečili prestop meje. Zadnji mesec so našteli 11.300 takšnih poskusov, letos že 22.900, iz Berlina pa so Varšavi ponudili pomoč pri varovanju meje. Poljska je razglasila izredne razmere na obmejnem območju, skorajda podvojila število tamkajšnjih vojakov, na meji, ki jo zdaj varuje nekaj manj kot 6000 vojakov, postavlja ograjo. »Potrebujemo trdno in visoko pregrado, ki bo opremljena z nadzornim sistemom in detektorji gibanja,« je notranji minister Mariusz Kamiński opisal 2,5 metra visoko ograjo iz rezilne žice, ki bo stala 353 milijonov evrov, vojaki pa jo postavljajo ob okoli 400 kilometrov dolgi meji med Poljsko in Belorusijo.
Proti mučenju na meji
»Nihče ni nelegalen«, je pisalo na številnih plakatih, ki jih je nosilo več sto demonstrantov, ki so se prejšnjo nedeljo zbrali na ulicah Varšave in Krakova. Tisti, ki so prišli pred poslopje sejma, so vzklikali: »Zaustavite mučenje na meji!« Ljudje niso protestirali le proti napovedanim ostrejšim ukrepom, zahtevali so tudi konec sedanjega prisilnega vračanja pribežnikov, ki so ga pred kratkim odobrili poslanci. Ta tako imenovana metoda pushback, ki so jo med zadnjo krizo uporabljali tako poljski kot litovski obmejni organi, je nezakonita po evropskem in mednarodnem pravu, a v Bruslju, kjer je Varšava stalno na tapeti zaradi rušenja pravne države, so bili zelo previdni pri ocenah zakonitosti početja dveh članic EU. Pred dnevi je organizacija Amnesty International opozorila, da so 17 od 32 Afganistancev, ki so od avgusta ujeti blizu poljske vasi Usnarz Górny ob beloruski meji, prisilno vrnili v Belorusijo. Neposrednemu odgovoru na vprašanje kolegice z novičarskega spletišča Euractiv, ali bi morala Unija legalizirati metodo pushback, se je včeraj izognil tudi poljski diplomat Przydacz. Po njegovih besedah ima Poljska, ki »v celoti spoštuje zakonodajo EU«, »pravico in dolžnost, da kot suverena država in članica EU ščiti svoje meje«. Dodal je, da pravila schengenskega območja jasno določajo, da lahko nekdo prečka mejo le na za to določenem uradnem prehodu.
Cilj migrantov, ki so jih v Evropo privabljale beloruske turistične agencije, niso beloruske sosede.