Ekstremizem cveti na spletu in v osami
Posledice pandemije Covid-19 je še okrepil dolgoletni trend premikanja ekstremističnega diskurza iz fizičnega v virtualno okolje
Preiskavi napadov, ki sta prejšnji teden pretresla Norveško in Združeno kraljestvo, še nista končani, toda ne bi bilo presenečenje, če bi pri obeh ugotovili, da je pomembno vlogo pri dejanjih storilcev odigrala pandemija covida-19.
Britanske oblasti so dokaj hitro prišle do sklepa, da je Ali Harbi Ali, osumljenec umora konservativnega poslanca Davida Amessa, še en radikalizirani posameznik, ki se je z nekaj sreče izognil odkritju.
Petindvajsetletni britanski državljan somalskega porekla se je v četrtek prvič pojavil na sodišču, kjer je lahko slišal, da mu tožilstvo v obtožnici poleg poslančevega umora očita pripravo terorističnih dejanj, v okviru katerih naj bi načrtoval umor še dveh neimenovanih članov britanskega parlamenta. Toda vprašanje, na katero na Otoku še iščejo odgovor, je, kaj vse je pripomoglo k osumljenčevi radikalizaciji. Ugibanja, da je vlogo pri tem odigralo tudi življenje v času omejenega gibanja, so z izjavami podprli tako politiki kot Alijevi znanci, ki so opozorili na petindvajsetletnikovo domnevno obsedenost s spletnimi pridigami zloglasnega otoškega islamista Anjema Choudaryja.
Iz fizičnega v virtualno okolje
Kljub upadu terorističnih dejavnosti v času omejenega gibanja so predstavniki britanskih varnostnih služb že poleti opozarjali, da bi lahko covid-19 tudi na tem področju prej ali slej izstavil račun. Do podobnega sklepa so prišli tudi notranji ministri EU, ki so junija ugotovili, da bi lahko socialnoekonomske posledice pandemije na srednji in dolgi rok povečale verjetnost nastanka ekstremističnih in terorističnih groženj.
Covid-19 je namreč samo še okrepil dolgoletni trend premikanja ekstremističnega diskurza iz izičnega v virtualno okolje, kjer so idealni pogoji za njegov razrast.
»Ustavitve javnega življenja in preživljanje več časa na samem ter doma so znatno povečali izpostavljenost ekstremističnih, terorističnih in drugih škodljivih vsebin na spletu,« je za Delo pojasnila Claudia Wallner, raziskovalka in strokovnjakinja za ekstremistične grožnje na londonskem inštitutu Rusi. V ta nabor po njenih besedah spadajo tako »tradicionalne teroristične vsebine« kot teorije zarote in dezinformacije, s pomočjo katerih nasilne ekstremistične skupine podpirajo svoja prepričanja. »Glede na širok spekter spletnih vsebin lahko posamezniki najdejo potrditev tako rekoč vsake zamere, ki jo kuhajo. To jih lahko še spodbudi k prepričanju, da njihove skrbi zahtevajo nasilen odgovor.«
Kot da to ne bi vzbujalo dovolj skrbi, je pandemija na drugi strani zmanjšala nekatere preventivne dejavnike, kot so družbene in skupnostne dejavnosti ter pozitiven učinek sovrstnikov, ki lahko posameznike odvrnejo od zagovarjanja ekstremističnih idej. Življenje v izolaciji je po sogovorničinih besedah prav tako privedlo do povečanja duševnih težav. »Medtem ko se duševnih težav samih po sebi ne bi smelo povezovati z nasilnim ekstremizmom, so dejavnik tveganja, ki lahko v kombinaciji z drugimi dejavniki naredi posameznike manj odporne za škodljive vplive ter bolj dovzetne za ekstremistične ideologije in dejavnosti,« je bila jasna Claudia Wallner.
Ko sistem odpove
Tega se zavedajo tudi norveški organi pregona, ki preiskujejo ozadje napada v mestu Kongsberg in poskušajo ugotoviti, kaj je Espena Andersena Bråthena prejšnjo sredo pripravilo do tega, da je na različnih lokacijah po mestu ubil pet naključno izbranih ljudi. Sprva so sumili, da je bil motiv za napad podobna ideologija, ki je vodila Alija Harbija Alija, in da se je Bråthen radikaliziral, potem ko je pred leti prestopil v islamsko vero. Toda od takrat je policija med možne razlage najhujšega množičnega poboja v državi po napadu na otoku Utøya uvrstila tudi duševne težave. Sedemintridesetletni osumljenec je bil sprejet na psihiatrično opazovanje, na podlagi katerega bo tožilstvo presodilo, kakšno kazen bo zahtevalo.
Skupna točka napadov na Norveškem in na Otoku tako vsaj za zdaj ostaja spoznanje, da ju sistem ni preprečil. Medtem ko je bil Bråthen v preteklosti predmet ne samo policijskega nadzora, ampak tudi psihiatričnih evalvacij, je Ali Harbi Ali še kot najstnik prejel intenzivno podporo v okviru britanskega vladnega programa za preprečevanje radikalizacije posameznikov, preden je bil njegov primer zaprt.
• Zaprtja javnega življenja so povečala izpostavljenost ekstremističnih vsebin.
• Obtožnica Alija Harbija Alija bremeni priprave terorističnih dejanj.
• Espen Andersen Bråthen je na psihiatričnem opazovanju.
• Edina skupna točka napadov za zdaj: sistem ju ni preprečil.