Tajvan v avtomobilu, telefonu, računalniku …
Svetovna ureditev Štiriindvajsetmilijonski otok ima »novo nafto« in je zaradi tega nova točka nestabilnosti
Dan po tem, ko je predsednik Joe Biden pred novinarji izjavil, da bi ZDA branile Tajvan, če bi ga napadla Kitajska, je na Slovaško pripotovala velika tajvanska delegacija, ki se je včeraj z gostitelji pogovarjala o izboljšanju odnosov, nato pa se je napotila še na Češko in v Litvo.
• Tajvansko delegacijo bodo sprejeli v vzhodnih članicah EU.
• Ves industrijski svet je odvisen od enega proizvajalca sofisticiranih čipov.
• To je tajvanska družba TSMC.
Omenjena dogodka sta povzročila ogorčen odziv vodstva v Pekingu. Ameriška oborožena obramba Tajvana z ene strani in evropska gospodarskopolitična podpora otoku z druge bi lahko bili usklajen poskus preprečitve »nacionalne združitve«, ki se ji azijska velesila ne bo odrekla za nobeno ceno.
Šestinšestdeset funkcionarjev tajvanske vlade in predstavnikov otoškega gospodarstva se je v tri vzhodnoevropske države odpravilo nedolgo zatem, ko se je Litva odločila izstopiti iz foruma »17+1« in v Vilni odpreti predstavništvo Tajvana, in to prav s tem imenom – Tajvan in ne Tajpej, kar bi bilo za Kitajsko vsaj malce bolj pomirljivo.
A zgodba s tem ni končana. V sredo bo v Prago pripotoval tajvanski zunanji minister Joseph Wu, ki bo nato odpotoval še v Bratislavo. Čeprav bodo njegovi sogovorniki zgolj praški župan Zdeněk Hřib in parlamentarci obeh držav, je veliko že to, da mu bo predsednik češkega senata Miloš Vystrčil podelil odlikovanje, češka akademija znanosti in mislišče Sinopsis pa omogočila, da bo spregovoril na seminarju. Na Slovaškem bo poleg tega glavni govornik na letni konferenci Odpornost v popandemičnem svetu, ki jo organizira možganski trust Globsec. Dovolj, da Kitajsko zaboli glava.
Vse to namreč kaže, da vhodna Evropa pa tudi celotna Evropska unija nista niti najmanj zadovoljni s kitajskim odnosom do 24-milijonskega otoka in tudi do njiju samih. EU je vsaj v vzhodnem sektorju začela proces odmikanja od Kitajske in azijsko silo bi moralo to skrbeti.
Kakšne bodo posledice?
Vodstvo v Pekingu je včeraj Slovaški in Češki zagrozilo, naj si ne domišljata, da bo vse to minilo brez posledic. »Nujni ukrepi« obrambe kitajske suverenosti bodo brez dvoma sledili, saj je Tajvan za Kitajsko zgolj ena od njenih pokrajin, vsak stik z otoško oblastjo pa kršitev temeljnega načela »ene Kitajske«, ki je vpisano dobesedno v vsak dvostranski sporazum, podpisan s katerokoli evropsko državo.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin ni hotel natančno opredeliti, kakšne kazni bodo sledile, a si ni težko zamisliti, da bo šlo predvsem za gospodarske in trgovinske ukrepe. Kar zadeva Litvo, je Kitajska že zabredla v globlje vode, saj sta po odprtju tajvanskega predstavništva, ki v litovskem glavnem mestu dejansko deluje kot veleposlaništvo, obe državi vzajemno odpoklicali veleposlanika.
Največ strahu za Kitajsko izvira iz vprašanja, ali je ravnanje treh sorazmerno majhnih članic EU zgolj napoved velike zaostritve odnosov z Evropo. Visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell je v torek izjavil, da bi lahko vsaka kitajska grožnja Tajvanu »neposredno vplivala na evropsko varnost«, in to predvsem zaradi tega, ker so tajvanski mikročipi »nenadomestljivi« v evropskem digitalnem razvoju. Pri tem je imel v mislih pritisk na otok s 150 vojaškimi letali, ki so od začetka meseca preletavala varnostno-identiikacijsko območje Tajvana.
Do zdaj so se vsi funkcionarji EU izogibali enopomenskim izjavam o tem občutljivem vprašanju. Vodstvo v Pekingu so pozivali, naj svojo »nacionalno združitev« izpelje po mirni poti, hkrati so upoštevali pravilo »ene Kitajske«, ki jasno opredeljuje priznavanje kitajske oblasti nad tem otokom.
Absurd svetovne ureditve
Ko je Borrell polprevodnike poimenoval »nova nata«, je bilo jasno, da EU ne bo stala križemrok, če bo Peking položil prst na sprožilec. Tako kot so se Evropejci vključevali v številne vojne, ki so jih ZDA vodile zaradi natne varnosti, bodo morali biti tudi zdaj del spopada, če se bo zgodil, kajti brez mikročipov ne bo digitalizacije evropske industrije. Tudi ko je šlo za Irak ali Libijo, ni bilo nikomur toliko do človekovih pravic in demokracije kot do energentov. Tako je bil Borrell tokrat vsaj iskren: ne Evropa ne ZDA se ne bi bojevale za tajvansko demokracijo (ki je, mimogrede, ena od najtrdnejših v Aziji). Bi se pa vsekakor bojevale za »novo nato«, česar se mora Kitajska zavedati.
Tako kot je bil razviti Zahod desetletja odvisen od kitajskega trga, je zdaj industrijski svet odvisen od enega proizvajalca soisticiranih čipov. Če še kdo ne pozna tega imena, je čas, da se seznani s tajvansko družbo TSMC. V zadnjih nekaj letih se je povzpela na 11. mesto na svetovnem seznamu najbogatejših družb in okoli 92 odstotkov najmočnejših čipov, ki jih uporabljajo v industrijah po svetu, prihaja prav iz njenih obratov.
To je, seveda, eden od absurdov svetovne ureditve. Družba, brez katere svet ne more, je v državi, ki je svet ne priznava.
Za Slovaško, Češko in Litvo so mikročipi zgolj del motivov, zaradi katerih so se te tri države odločile gostiti tajvansko delegacijo z ministrom za znanost in tehnologijo Wu Tsung-tsongom, ministrom za razvoj Kung Ming-hsinom in zunanjim ministrom Josephom Wujem. Nobena država v Evropi s Tajvanom ni v diplomatskih odnosih razen Vatikana, ki čipe še najmanj potrebuje. Bomo videli, ali so Bratislava, Praga in Vilna glasnice velikega preobrata.
Družba, brez katere svet ne more, je v državi, ki je svet ne priznava.