Četrt milijona vredna strategija je zaupna
Razvoj kapitalskega trga Predlogi so že več mesecev v predalu – Polovica vseh prihrankov je v bankah
Evropska komisija je lani poleti v sodelovanju z agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in ministrstvom za finance začela projekt krepitve in razvoja kapitalskega trga pri nas. V ta namen je za pripravo celovite strategije razvoja slovenskega kapitalskega trga za naslednjih pet namenila 275.000 evrov, a ta dokument zdaj že več mesecev leži v predalu z oznako zaupno.
V okviru podpore strukturnih reform si evropska komisija prizadeva tudi za razvoj kapitalskega trga v državah članicah. Tako je julija lani v sodelovanju z ATVP in inančnim ministrstvom družbama PricewaterhouseCoopers (PWC) in BTA Consulting naročila, da pripravita pregled slovenskega trga kapitala, izvedeta posvetovanja z deležniki in nato sestavita poročilo o stanju ter predlagata načrt razvoja tega trga. Projekt naj bi bil končan do aprila letos, uveljavitev rešitev pa naj bi bila nato v rokah države. A več kot leto dni kasneje te strategije ne omenja nihče več. Po naših informacijah so na ATVP predlog načrta razvoja slovenskega trga kapitala dobili avgusta, vendar ima ta še vedno oznako zaupno, zato njegova vsebina javnosti ni dostopna.
Na agenciji odgovarjajo, da sta družbi PwC Svetovanje in BTA Consulting v okviru projekta oživitve kapitalskega trga, ki ga je inancirala evropska komisija, pripravili končno poročilo in v njem predlagali ukrepe, potrebne za oživitev in razvoj slovenskega kapitalskega trga. »To poročilo bo agencija takoj, ko bodo za to izpolnjeni administrativni pogoji, tudi javno objavila v slovenskem jeziku.« Administrativni pogoj menda pomeni umik oznake zaupno, kar da je v pristojnosti evropske komisije kot naročnika. Zakaj je dokument tajen in kdaj bo postal javen, nam pri evropski komisiji ni uspelo izvedeti.
Večinoma priporočila
Na ministrstvu za inance pojasnjujejo, da dokument vsebuje priporočila glede širjenja ponudbe vrednostnih papirjev, pravnega okvira zniževanja stroškov transakcij in lastništva vrednostnih papirjev ter razpoložljivosti nebančnega inanciranja, prav tako priporočila za vlaganje na podlagi vrednot, družbene odgovornosti, okolja, zelenega in trajnostnega.
Dodajajo, da je za spodbuditev razvoja trga alternativnih skladov v pripravi nov zakon o oblikah alternativnih investicijskih skladov. Poleg tega nameravajo v drugem četrtletju leta 2022 na podlagi ugotovitev iz evropskega projekta in zbranih priporočil pripraviti predlog razvojne strategije za slovenski trg kapitala: »Namen strategije bo okrepiti kapitalski trg, kar bi lahko dodatno pripomoglo k okrevanju in zagonu gospodarstva.«
Spomnimo pa, da je bilo v preteklih letih spisanih že več strategij in predlogov za razvoj kapitalskega trga in pokojninskih skladov, a se nič od tega ni uresničilo, saj za to ni bilo politične volje in je večina dokumentov ostala v predalu.
Cilj evropskega projekta je bil, da bi slovenski kapitalski trg iz mejnega prerasel v razvijajoči se trg, s čimer bi postal tudi bolj zanimiv za sklade. Namen je bil povečati likvidnost, obseg trgovanja in spodbuditi vlaganja v kapitalski trg, pa tudi inanciranje prek njega. Različni deležniki že dalj časa opozarjajo na slabo razvitost slovenskega kapitalskega trga, ki ga pestita pomanjkanje izdajateljev in izdaj vrednostnih papirjev in nizka likvidnost. Veliko podjetij se še vedno inancira le prek bank, kamor se steka tudi večina prihrankov, kar je bilo med epidemijo zaradi manjše porabe gospodinjstev še kako opazno.
Kje so prihranki gospodinjstev?
• ATVP bi dokument objavila, a ga ne sme.
• Veliko podjetij se še vedno financira le prek bank.
• Prebivalci zaupajo bankam, manj kapitalskemu trgu.
Najnovejši podatki Banke Slovenije kažejo, da so imela gospodinjstva konec junija v bankah 2,3 milijarde evrov več prihrankov kot leto prej ali skupaj 26 milijard evrov, od tega je bilo kar 78 odstotkov vlog na pogled. Za podobno vsoto so se odebelile tudi naložbe v lastniški kapital, a so k temu le slabo tretjino prispevale transakcije. Lastniške naložbe gospodinjstev so bile tako ob letošnjem polletju vredne 19,9 milijarde evrov, pri čemer je bilo kar dve tretjini naložb v neinančne družbe, 12 odstotkov v investicijske sklade, petina pa v tujino. Terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem so narasle na 8,6 milijarde evrov, od tega je polovica pokojninskih zavarovanj.