Vse se spreminja, tudi cupra
Prvi kilometri Born je prvi povsem električni model cupre Ni športen, ampak bolj ekskluziven (in dražji) kot VW ID.3
• Cupra želi do leta 2030 postati povsem električni proizvajalec avtomobilov.
• Born se od ID.3 najbolj razlikuje v notranjosti, saj ima bistveno več čustev.
• Vozni občutki niso povsem športni, vendar je born gibčen v ovinkih.
• Začetna cena brez subvencije bo 38.800 evrov.
Nekdaj športni oddelek Seata je prek cupre postal samostojna avtomobilska znamka, toda ponudba zdaj ni več le športna, temveč tudi električna. Na svetovne ceste namreč prihaja cupra born, prvi povsem električni avtomobil te precej nove blagovne znamke.
Znotraj skupine Volkswagen smo že vajeni, da so si nekateri avtomobili različnih znamk podobni. Cupra born v marsičem spominja na že dobro znani električni model volskwagen ID.3, vendar je nekaj vendarle drugače. Če smo bili nekoč vajeni, da je, denimo, seat leon cenejša različica volkswagen golfa, je pri novi blagovni znamki Cupra drugače – born bo dražja različica ID.3, saj ima elitnejši pridih in tudi novejša je.
Model born je prvi model v smeri, da Cupra do leta 2030 postane povsem električni proizvajalec avtomobilov. Za osnovo so vzeli ID.3, toda tej obliki so dodali več ekskluzivnosti, denimo bolj jezno podobo sprednje maske, daljši zadnji spojler in tudi vizualne dodatke v barvi bakra. V primerjavi z ID.3 ima born širše pnevmatike in drugačno vzmetenje, ki je 15 milimetrov nižje na prednji osi in deset milimetrov nižje na zadnji osi. Razvojniki želijo dokazati, da je lahko tudi električni avtomobil vznemirljiv, ne samo praktičen. Pri zunanji podobi so sicer motive jemali pri soseski El Born v Barceloni (soseska s srednjeveškimi ulicami in številnimi bari), od tod tudi ime, ki pa ima hkrati zaradi angleščine še mednarodni pomen – rojstvo. A kljub temu je nemogoče spregledati podobnost z ID.3, vendar vsi raje prikimajo bornu, saj ima preprosto več značaja.
Če upoštevamo celoten življenjski cikel električnih avtomobilov, gre največ ogljikovega dioksida v zrak že med samo proizvodnjo (včasih tudi do 60 odstotkov celotnega življenjskega cikla avtomobila), zato so se pri Cupri zavzeli, da proizvodnjo čim bolj »prečistijo«. Tako so školjkasti sedeži narejeni iz recikliranih materialov, ki so jih našli v Sredozemskem morju, več obnovljivih virov uporabljajo tudi v dobavni verigi. Posebnost so ogrevani in masažni sedeži, saj so tkanino naredili iz starih majic in plastičnih steklenic. V morju plastiko skupaj z ribami zajemajo kar ribiči, nato pa jo v tovarnah predelajo in uporabijo na novo, v tem primeru za sedeže.
Ravno v notranjosti je največ razlik v primerjavi z ID.3. Postavitev armaturne plošče je resda tako rekoč identična kot pri Volkswagnovem sorodniku, a je vse usmerjeno bolj proti vozniku, glavni zaslon je večji (12-palčni), vsa stikala pa so zgolj na dotik brez izičnih gumbov, vendar so materiali bistveno lepši in prijetnejši. Stikala na dotik marsikoga še vedno motijo, toda vsaj avtorja teh vrstic ne več, saj se sčasoma navadiš tudi tega.
Ena od večjih prednosti je prostornost. Notri lahko sedijo štirje odrasli potniki, čeprav zadaj precej pokončno. Pohvalimo lahko še prtljažni prostor s 385 litri prostornine, denimo doslej najbolj sveži seat leon ima 380-litrski prtljažnik.
Born bo imel sprva v Sloveniji na voljo eno različico s 150 kilovati, moč pa je vedno povezana z zadnjim parom koles. Za poslastico je lahko zraven še paket eBoost, ki omogoča povečanje na 170 kilovatov (231 konjskih moči).
Vozni občutki niso povsem športni, vendar je ta avtomobil zaradi pogona na zadnji kolesi in nizko nameščenega baterijska sklopa gibčen v ovinkih. Verjetno se marsikaj izboljša še v različici z eBoostom, a kljub temu born ni električni športnik, bistveno bolj gre za »civilni« električni avtomobil, ki pa ima bistveno več čustev kot ID.3.
Litij-ionska baterija ima kapaciteto 58 kilovatnih ur in po merjenju WLTP obeta 420 kilometrov, vendar nas realnost zdaj že uči, da zna doseg znašali dobrih 300 kilometrov. Na voljo bo še baterija s kapaciteto 77 kilovatnih ur in tovarniškim dosegom 540 kilometrov (WLTP), pričakujemo pa lahko še različico s kapaciteto 45 kilovatnih ur in 340 kilometri dosega. Najmanjša baterija sicer deluje v povezavi s 110-kilovatnim motorjem, največja bo imela 170 kilovatov.
Na hitrih polnilnicah z enosmernim tokom z močjo 125 kilovatov je za sto kilometrov dosega možno baterijo dopolniti v vsega sedmih minutah (to velja za baterijo s kapaciteto 77 kWh). Bistvo polnjenja je sicer enako kot pri podobnih avtomobilih – na hitrih polnilnicah se približno 80 odstotkov baterije napolni v pol ure, na navadnih polnilnicah pa boste za polno baterijo potrebovali od šest do dvanajst ur, odvisno od velikosti baterije.
V Slovenijo prihaja predvidoma januarja prihodnje leto, a lahko tudi kasneje, če se bodo nadaljevale težave pri dobavi novih avtomobilov zaradi pomanjkanja polprevodnikov. V letu 2022 pričakujejo, da bodo pri nas prodali 120 primerkov borna, začetna cena brez subvencije pa bo 38.800 evrov.