Za sprostitev le klepet, morje in tenis
Žan Kranjec Pred jutrišnjim prvim moškim veleslalomom v sezoni se naš prvi adut počuti precej bolje kot ob tem času lani
Olimpijska zima veliki smučarski družini prinaša prav poseben izziv in ob tem veliko vprašanj. Prvi odgovori o pripravljenosti, tekmecih, novi opremi in počutju pa si bodo sledili že danes in jutri na ledeniku Rettenbach nad Söldnom. O tem kot tudi prijateljstvih med tekmovalci ter brezskrbnih počitniških dneh smo se pred jutrišnjim uvodnim veleslalomom sezone pogovarjali z udarnim adutom naše izbrane vrste Žanom Kranjcem.
Prihod na Tirolsko vam privablja različne spomine, kajne? Tukaj ste pred dvema letoma že bili na stopničkah, lani vam ni šlo po načrtih. Kako se počutite zdaj?
Seveda bi bil najbolj vesel, če bi v nedeljo svojo tukajšnjo najboljšo uvrstitev, torej 3. mesto iz leta 2019, izboljšal. Če pa me vprašate po počutju, sem zdaj precej bolj miren kot lani. Moja tekmovalna pripravljenost takrat ni bila na želeni ravni. Zdaj je dejansko drugače in zadovoljen sem, da je tako.
Očitno ste samozavestni tudi zavoljo opreme, ta vam je v minuli sezoni povzročala sive lase ...
V prejšnji zimi, žal, nisem napredoval, zdaj pa čutim, da gre tudi na tem področju moja krivulja navzgor. Res sem našel dobro opremo, ustrezne nastavitve in tako to posledično vpliva tudi na hitro smučanje. Bolj mirno je drsenje, prav udobno za tekmovalni nastop, lažje povežem zavoje, predvsem pri prehodih s strmine k ravninskim delom ohranjaš hitrost. Vem, nekaterim daljše smuči ustrezajo (ta dva modela sta dolga 196 in 198 cm), drugim niti ne, zame pa je to primerjavi s prejšnjo sezono korak naprej.
Kako je zdaj z vašim zdravjem – septembra ste preboleli angino, v prejšnji zimi so vas mučile tudi bolečine v hrbtu?
Pomembno je, da mi angina ni pustila posledic na telesni moči. In tudi bolečine v hrbtu, ki so me mučile v delu prejšnje sezone, zdaj niso moteče. Moram pa biti previden, hrbet je občutljiv. Toda če dobro poskrbim zase, ne sme biti težav.
Sicer pa je bila prejšnja sezona za vas res posebna: doma vas je pretresla tragična očetova smrt, imeli ste obilo smole v smučini, prestajali omenjene težave s hrbtenico – kako se je bilo po vsem tem lotiti dela v pomembnem pripravljalnem obdobju?
Predvsem je bilo težje zadnjo sezono skleniti do konca, ker moje smučanje ni bilo na želeni ravni. Potem je napočil umirjeni čas za resetiranje, zbranost, tudi preizkus nove opreme. To sem preveril že pomladi med pripravami po koncu sezone v bolgarskem visokogorju in bil prav zadovoljen.
A navzlic vsem tem težavam ste ostali med izbrano sedmerico veleslalomistov svetovnega pokala.
Drži, pravzaprav je bilo moje smučanje slabše kot pa ta končna uvrstitev. Nisem se vedno najbolje počutil, hkrati pa sem se nenehno zavedal pomembnosti obstanka med najboljšimi sedmimi. Cilj sem uresničil in to je že dobra popotnica za to zimo.
Vrh te bodo seveda tako za vas kot tudi vse druge v veliki smučarski družini olimpijske igre na Kitajskem. Ostaja kajpak spomin na 4. mesto z zadnjih iger v Južni Koreji – koliko se že ozirate k igram?
Omenjeno uvrstitev bi rad izboljšal (smeh). Novice s prizorišča razkrivajo, da bo tam suh mraz, v takšnih razmerah je sneg za nas agresiven. Teren pa nam vsem predstavlja neznanko. Vsak trening, ki ga tam narediš, bo zato zelo pomemben. Smučišča na Kitajskem res ne poznamo. Tekma je za smučarja podobno sleherni drugi, toda ker gre tu za poseben nastop, enkrat v štirih letih, ki med mediji in širše v javnosti posebej odmeva, se vsak med nami želi posebej zbrati. Zato je dobro, da se že prej postaviš v pekinško štartno hišico, da ne bo pozneje pretrdih nog.
Kako ste sploh preživeli poletne dni, ko vam misli niso uhajale niti proti Pekingu niti k prejšnjim preizkušnjam, vključno s to uvodno v Söldnu?
Pravzaprav kaj posebnega nisem počel. Sproščam se ob druženju s prijatelji, počitku na morju, igranju tenisa.
Kot vemo, niste ravno ljubitelj dolgih počitniških potovanj? Res že nekaj let nisem bil na daljših počitnicah in tega ne pogrešam. Imamo družinsko počitniško hišo ob Jadranskem morju, večkrat se tja odpravim in to mi poleti vedno dobro dene.
Kako v poletnih dneh ohranjate stik s smučarskim svetom, v kakšnih odnosih ste s tekmeci? Z večino v zelo dobrih. Na treningu se kaj pogovorimo, tudi pohecamo v večernih urah, res pa je, da v prostem poletnem času nimam prav veliko smučarske družbe.
Nekateri so vaši dobri prijatelji. Vsekakor. Filip Zubčić, denimo, tudi z Italijani in Nemci se dobro razumem. Pravzaprav večina smučarjev ohranja dober značaj, ni vzvišenosti, gre za tisti prvinski šport v naravi.
Ste živčni in neučakani pred vašo jutrišnjo premiero sezone? Vedno je tik pred začetkom prve tekme čutiti nervozo. Dolgo časa je minilo od zadnje tekme, ugibaš, na kakšni ravni je konkurenca. Toda v boljši pripravljenosti pridem na tekmo, manj je živčnosti. Najslabše je, ko s kakšnimi dvomi prideš na tekmo.
Kako prenašate pričakovanja javnosti? Za Slovenijo, kjer je veliko privržencev alpskega smučanja, ste prvi favorit.
Res ne občutim kakšnega ekstremnega pritiska, ne nazadnje sem že nekaj let v tem položaju. In glede zbranosti za tekmo po tej plati nimam težav. Nihče me pri tem ne ovira.