Geografija, demografija, javno mnenje
Stranke so močnejše v krajih, iz katerih prihaja strankarski voditelj.
»Na Novi Zelandiji vsi dobijo študentsko posojilo. Ta pa ne zadošča le za kritje šolnine, ampak tudi za najemnino in hrano, kar pomeni, da študentom ni treba delati.«
Trenutni trendi politične podpore ali nasprotovanja kažejo, da vlada Roberta Goloba po referendumskem trojčku uživa visoko podporo. Naš barometer sicer še ni zaznal morebitnih sprememb v trendih, povezanih z odstopom notranje ministrice Tatjane Bobnar. Nihanj, ki jih zaznavajo mesečne meritve, pa ne moremo razumeti, če ne poznamo globljih političnih konstant. Raziskave slovenske politične geografije, s katerimi se ukvarja Jernej Tiran z ZRC SAZU, namreč kažejo na močno zakoreninjenost liberalnih in socialnih političnih skupin v urbanih okoljih. Desnica in desna sredina pa sta močnejši v ruralnih območjih. Levosredinsko dominacijo lahko opazimo ob bregovih reke Save in na Primorskem. Desna sredina je močnejša pod Kamniškimi in Savinjskimi Alpami, ob zgornjem toku Poljanske in Selške Sore in v ruralnem delu Štajerske in Dolenjske. Kočevski konec pa pravilo o desnici, ki prevladuje v ruralnih okoljih, nekoliko postavlja pod vprašaj.
Druga konstanta: stranke so močnejše v krajih, iz katerih prihaja strankarski voditelj. Gibanje Svoboda je najmočnejše na Goriškem; ko je SD vodil Borut Pahor, je bila Goriška socialdemokratska. Zasavje, od koder je prihajal Janez Drnovšek, je bilo pred poltretjim desetletjem liberalnodemokratsko.
Če geografiji dodamo še demografske kazalce, je politična slika Slovenije še za odtenek bolj jasna. Ženske se volitev in referendumov udeležujejo v nekoliko večjem deležu. Volivci iz starostne skupine med 45 in 60 leti se političnih glasovanj udeležujejo v največjem deležu, starostna skupina med 18 in 30 leti pa je politično manj dejavna. Obstajajo tudi politični dogodki, ki konstante relativizirajo. Mlada generacija se je referenduma o vodi udeležila z višjim deležem. Najstarejša generacija se je predsedniških volitev udeležila najbolj množično.
V času, ko je na mizi morebitno spreminjanje volilne zakonodaje in volilnih enot in okrožij, je razumevanje politične geografije pomembno tudi za politične stranke. Kreativno risanje mej volilnih enot in okrajev lahko vpliva tudi na volilne rezultate. Srečna okoliščina je, da je proporcionalni volilni sistem za geografske manipulacije bistveno manj dojemljiv.