Volilno jedro Svobode so izgubljeni volivci LDS
Politična geograija SDS je v supervolilnem letu največ podpore izgubila v Ljubljani z okolico, v Zgornjem Posočju in na Gorenjskem
Geograf dr. Jernej Tiran je znanstveni sodelavec na ZRC SAZU. Ukvarja se z urbano geograijo, trajnostno mobilnostjo in politično geograijo, ki dopolnjuje raziskave javnega mnenja pri razumevanju politične slike v državi. Ena od glavnih ugotovitev letošnjega supervolilnega leta je, da se je še utrdila ločnica med urbanim in ruralnim v slovenski politiki.
Leva sredina torej obvladuje urbana središča, desnica pa podeželje in ruralni del države?
Podatki kažejo, da to drži, pri čemer je leva sredina bolj uspešna pri prodoru v ruralni milje. Kar nekaj je podeželskih območij, ki že dalj časa izkazujejo bolj levo politično orientacijo, na primer Kras, Goričko, Kočevsko. Medtem ko boste na drugi strani zaman iskali mesto, tudi manjše, kjer bi katera od desnih strank dobila večjo podporo. Ločnica urbano– ruralno se je letos znova izrisala, gre pa za staro delitev, vsaj iz obdobja pred drugo svetovno vojno.
Se je ta ločnica glede na prejšnje volitve dodatno utrdila?
Po podatkih sodeč delitev vztraja, a se v primerjavi s prejšnjimi dvojimi volitvami v državni zbor ni povečala. Predvsem zato ne, ker je Gibanju Svoboda, velikemu zmagovalcu volitev, uspelo to ločnico do neke mere preseči z malo bolj zmernim pristopom. Robert Golob je denimo že pred volitvami namigoval, da bo njegov strankarski produkt »malo levo, malo desno«. Geografska razporeditev glasov pri Gibanju Svoboda je podobna vzorcema SD na volitvah leta 2008 in SMC na volitvah leta 2014, ki sta takrat prav tako prevzeli primat na levi sredini.
Desnici pa po drugi strani ni uspelo prodreti niti v najmanjša mesta na periferiji?
Podatki po voliščih kažejo, da v nekaj manjših mest še, v srednje velika pa že ne več, kar je zanjo gotovo problem. Urbana populacija je namreč, sploh če ji prištejemo še obmestja, številnejša. Z obvladovanjem podeželja je domet desnice precej omejen. To so na neki način potrdile tudi lokalne volitve, v mestnih občinah je osvojila zelo malo svetniških mest.
Po laičnih ocenah je razmerje med levo sredino in desnico v Sloveniji približno 60 odstotkov proti 40. Deleža urbane in ruralne populacije sovpadata s tem razmerjem?
To je seveda odvisno od deinicije obeh pojmov in uporabljene tipologije naselij, kot poseben tip prostora je treba upoštevati tudi prehodna, urbanizirana naselja, v katerih se urbani in ruralni elementi prepletajo. V evropskem merilu je Slovenija zelo podeželska država, naš urbani sistem sestavljajo majhna mesta in veliko prebivalstva živi na podeželju, čeprav se jih s kmetijstvom ukvarja le še okrog 5 odstotkov. Tako da je to razmerje precej dober približek dejanskega stanja. Po eni izmed tipologij geografa Marjana Ravbarja so deleži prebivalcev v mestih, urbaniziranih naseljih in na podeželju približno v razmerju 40: 30: 30.
Kdo prevladuje v obmestjih?
Tam so razmerja dokaj izenačena in nihajo od volitev do volitev, letos pa so bila konkretno nagnjena v prid leve sredine.
Kakšen je geografski proil volivcev Gibanja Svoboda?
Stranka je bila na aprilskih volitvah uspešnejša v urbanih okoljih, a manj izrazito kot denimo Levica ali Pozitivna Slovenija na volitvah leta 2011. Med političnimi analitiki se je domnevalo, da volilno jedro Svobode sestavljajo izgubljeni volivci nekdanje LDS. Geografsko se vzorca njune podpore kar ujemata, so pa nekatera odstopanja. Svoboda je bila najbolj uspešna na območjih, ki so že doslej izkazovala bolj levo politično orientacijo – Ljubljana, Zasavje, južna Primorska in Goriška. Sledi jim Maribor, pa tudi druga srednje velika mesta, kot so Kranj, Celje in Novo mesto. Za primerjavo, LDS je bila v svojem zlatem obdobju zelo močna na vzhodu države, zlasti v Pomurju, Svoboda pa je, nasprotno, zelo uspešna na Goriškem. To je tipičen primer tako imenovanega učinka poznanstva in sosedstva, ki se kaže v večji podpori domačemu kandidatu ne glede na strankarsko pripadnost. Na Goriškem je namreč doma njen predsednik.
To se je nazadnje pokazalo na lokalnih volitvah, ko so volivci izvolili kandidata Svobode za župana Nove Gorice?
Morda. Tamkajšnjih lokalnih razmer sicer ne poznam, se pa zdi, da je bila v ozadju glasovanja tudi kalkulacija, da bi lahko mestu prineslo več koristi, če bo imelo župana iz zmagovite stranke.
Kje se je Svoboda zajedla v tradicionalne baze koalicijskih partneric, SD in Levice? Sploh na letošnjih državnozborskih volitvah je bilo veliko taktičnega glasovanja v korist Svobode in v škodo Levice, pa tudi SD.
SD je v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubljala zlasti na Goriškem. Če je tam nekoč dobivala glasove zaradi Boruta Pahorja, je letos po istem ključu zaradi Roberta Goloba največ izgubila. SD je vedno veljala za bolj urbano stranko, a ta oznaka vse bolj bledi. Sicer pa ima kot stranka s tradicijo in zelo razvejeno terensko mrežo tudi kar nekaj lokalno prepoznavnih kandidatov, denimo poslancev, ki so na parlamentarnih volitvah v nekaterih okrajih celo za trikrat presegli rezultat stranke na državni ravni.
SD je bila na županskih volitvah v mestnih občinah uspešnejša od Gibanja Svoboda in Levice skupaj. Slednja je na volitvah letos izgubljala volivce. Ohranja pa visoko podporo v centru Ljubljane. Kako si to razlagate?
Ljubljana je od nekdaj eno od najbolj levih političnih okolij pri nas in Levica se je v njem dodobra utrdila. Levica je predvsem stranka urbanega srednjega razreda in se naslanja na urbano kulturo. V stranki se sicer trudijo nagovoriti delavski razred, pa jim to očitno ne uspeva najbolje.
Katere stranke pa obvladujejo tipična delavska okolja?
Če se pri delavstvu omejim na industrijo, je zemljevid današnjih industrijskih središč precej drugačen kot denimo konec 80. let, saj je na primer Maribor, Kranj ali Zasavje v tem času zajela močna deindustrializacija. Industrija se je obdržala zlasti v manjših mestih na periferiji, denimo na Idrijskem in Škojeloškem, v delih Notranjske in Štajerske ali v Šaleški dolini. Zanimivo je, da stranke desnega pola tu marsikje dosegajo nadpovprečne izide.
Kaj pa se je letos dogajalo v Istri, ki je tudi tradicionalno levo usmerjena?
Nič posebej presenetljivega. Izredno močna podpora Svobodi, nadpovprečna Levici in SD. Rezultat desnih strank je bil tam ponovno zelo slab. Volilna udeležba, ki je v Istri tradicionalno zelo nizka, je bila tokrat nekoliko višja.
Za SDS je bilo volilno leto slabše, izgubljala je volitve, referendume in volivce. Kje je stranka imela največ izgub?
Največ podpore je izgubila v Ljubljani z okolico, v Zgornjem Posočju in na Gorenjskem. Po drugi strani pa je v približno polovici okrajev v vzhodnem delu države pridobila nekaj glasov, tako relativno kot absolutno. Zanimivo je opazovati genezo stranke, ki od volitev leta 2008 kaže opazen premik na podeželje in vzhod države. SDS ima od takrat naprej izrazit ruralni pedigre in volivce s podeželja in obrobja na različne načine tudi konkretno nagovarja.
Zaradi ruralne identitete stranka vse bolj zagovarja suverenizem, ki se kaže v protimigrantski retoriki, poudarjanju tradicionalne vloge družine in nasprotovanju gibanju LGBT?
Najbrž res, tudi zaradi vedno večje vloge vrednot v politiki. Te razlike so očitne zlasti na osi urbano–ruralno, najbolj so prišle do izraza na referendumu o družinskem zakoniku leta 2015, ki je bil na podeželju zavrnjen s skoraj plebiscitarno večino. Ne smemo pozabiti tudi na protiljubljanski sentiment, ki je v delu družbe nedvomno prisoten.
Predsedniški kandidat stranke SDS Anže Logar je zbral precej več glasov kot stranka na parlamentarnih volitvah. Kje je v nasprotju
Geografska razporeditev glasov za Logarja v obeh krogih predsedniških volitev se skoraj popolnoma ujema z glasovi za SDS, NSi, Povežimo Slovenijo in Našo deželo na volitvah v državni zbor leta 2022. Gre za zelo podoben bazen volivcev, katerega težišče je bolj na vzhodu in na podeželju. Moramo pa paziti, da na podlagi geografskih analiz ne delamo zaključkov, kateri volivci so ga dejansko podprli. To lahko ugotovijo izključno javnomnenjske raziskave, volilna geograija pa da zgolj informacijo, kako je ta podpora razporejena v prostoru.
Nova Slovenija se želi distancirati od svojega satelitskega položaja v razmerju do največje stranke na desnici. Jim je kje uspelo nagovoriti volivce, kamor SDS ne seže?
Bazen, v katerem ribari NSi, je zelo podoben bazenu SDS. Njuni podpori se geografsko dokaj ujemata, tudi delež volivcev NSi, ki so doma na podeželju, je s 43 odstotki skoraj enak kot pri SDS. V nasprotju s SDS pa ima NSi, podobno kot SD, več lokalno izrazito prepoznavnih kandidatov, ministrov, poslancev in županov, ki so kandidirali na volitvah v državni zbor.
Kako bi njihovo ruralno volilno telo preneslo obrat v bolj zmerno, manj konservativno politiko?
To je lahko dvorezni meč. S podobno taktiko je nekoč poskušala SLS, pa je ta prostor hitro zasedla SDS, in vemo, kako se je nato končalo.
Na županskih volitvah so spet prevladali nestrankarski župani, teh je zdaj že 66,5 odstotka. Kje prevladujejo?
Nestrankarski župani so po vsej državi, tako v večjih kot manjših občinah. Tradicionalno jih je nekoliko manj v Podravju, več pa v osrednji Sloveniji in na Koroškem. Delež prebivalstva, ki živi v občinah, ki jih bodo vodili nestrankarski župani, je s 64,7 odstotka zelo podoben.
Kako pa se razlikuje volilna udeležba po Sloveniji? V katerih delih so volivci najbolj aktivni, kje bolj pasivni?
Razlike so opazne, večja udeležba je značilna za osrednji in zahodni del države, razen Jesenic, Istre in Ilirske Bistrice, manjša pa za vzhodnega, zlasti na obrobju. Ta vzorec se ni bistveno spremenil od prvih volitev, pa tudi razlike se niso povečale, kar je z vidika nacionalne kohezivnosti dobro. Razlike med območji do določene mere lahko pojasnimo s socio-ekonomsko razvitostjo, a dejavnikov še ne poznamo dovolj dobro.
Se potrjuje, da je ruralni del Slovenije bolj discipliniran glede volilne udeležbe?
Podatki tega ne potrjujejo. Zavzete in apatične volivce najdemo tako v urbanih kot ruralnih območjih, tako med bolj levo kot bolj desno usmerjenimi. Ljubljana z okolico in Zasavje imata tradicionalno višjo volilno udeležbo, na Jesenicah in v Istri pa je ravno obratno. Na desni strani je podobno. Zelo visoka udeležba je značilna zlasti za Škojeloško hribovje, v nekaterih okrajih na vzhodnem obrobju države, na primer v Halozah ali na Kozjanskem, pa je močno podpovprečna.
Geografska razporeditev glasov pri Gibanju Svoboda je podobna vzorcema SD na volitvah leta 2008 in SMC na volitvah leta 2014, ki sta takrat prav tako prevzeli primat na levi sredini.
Z obvladovanjem podeželja je domet desnice precej omejen. To so na neki način potrdile tudi lokalne volitve, v mestnih občinah je osvojila zelo malo svetniških mest.
Geografska razporeditev glasov za Anžeta Logarja v obeh krogih predsedniških volitev se skoraj v popolnosti ujema z glasovi za SDS, NSi, Povežimo Slovenijo in Našo deželo na državnozborskih volitvah.