Mlade zanimata voda in državni zbor
Mlajša generacija se je množično udeležila parlamentarnih volitev
Demografski podatki o udeležbi na volitvah in referendumih, ki jih objavlja državna volilna komisija, kažejo, da se volitev pogosteje udeležujejo starejše generacije in ženske. Referendum o vodi je bil glede na demografsko sestavo udeležencev glasovanja speciičen.
Udeležba na referendumu o vodah sicer ni bila visoka, značilno pa je bilo, da se je glasovanja udeležil večji delež mladih, starih med 18 in 30 let, kot pripadnikov srednje generacije (31–45 let). Starejši od 46 let so se referenduma o vodah udeležili v nekoliko višjem deležu.
Na parlamentarnih volitvah aprila letos in na jesenskih predsedniških volitvah je bil delež udeležencev volitev med pripadniki mlade generacije najnižji. Kljub temu pa ne moremo trditi, da je bila mlajša generacija pri parlamentarnih volitvah neodzivna. Na volišča, ko smo odločali o sestavi državnega zbora, je prišlo skoraj 63 odstotkov volivcev mlajše generacije, na referendum o vodi pa 16 odstotnih točk manj.
V slovenskem volilnem telesu je 51,7 odstotka žensk. Na volitvah in referendumu o vodah je bil delež žensk, ki so glasovale, nekoliko višji – ženske so izpolnile 53 odstotkov vseh oddanih glasovnic. Moški se volitev in referendumov udeležujejo v manjšem deležu kot ženske.
Demografski podatki državne volilne komisije o udeležbi na jesenskih referendumih še niso objavljeni. Zelo površne terenske zaznave navajajo na oceno, da mlajša generacija na voliščih ni povzročala dolgih vrst. Dejstvo pa je, da je starostna skupina mladih manj številčna od srednje in starejših generacij in že zaradi manjše številčnosti ne more bistveno določiti referendumskega ali volilnega rezultata. Številčno je najmočnejša statistična kategorija volivcev, starejših od 60 let.
Demografski kazalci kažejo, da je bil referendum o vodah po udeležbi starostnih skupin daleč najbolj izenačen. Med starostno skupino 31–45, ki je na volišča odšla v najmanjšem deležu, in skupino starejših od 46 let je le pet odstotnih točk razlike. Občutno višje so bile razlike na predsedniških volitvah. V starostni skupini nad 60 let je bil delež udeležencev na volitvah skoraj 25 odstotnih točk višji kot v najmlajši starostni skupini.
V najmlajši starostni skupini je pomenljiva velika razlika v udeležbi na predsedniških in parlamentarnih volitvah. Parlamentarnih volitev se je udeležil skoraj 26 odstotnih točk višji delež mladih kot prvega kroga predsedniških. referendum o vodi
Udeležba v drugem krogu predsedniških volitev je bila med mladimi sicer za odtenek višja, a še vedno nizka. Dejstvo je, da je Inštitut 8. marec ob parlamentarnih volitvah mlade izrecno pozival, naj gredo do volišča, na referendumu o vodah pa je bil Inštitut 8. marec pobudnik. Pri predsedniških volitvah ni bil dejaven. volitve v DZ predsedniške volitve