Kdo naj koga sčisti?

Dr. Robert Golob – et tu, Brute? Pobožna želja

Resolucija Sveta Evrope o manjšinah v Sloveniji

Predstavniki in aktivisti narodnih skupnosti Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov (ABČHMS) ter nemško govorečih (N) v Republiki Sloveniji smo zelo zadovoljni z resolucijo odbora ministrov Sveta Evrope (SE), ki se nanaša na izvajanje okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin v Sloveniji in ki jo je 30. novembra letos odbor ministrov sprejel na podlagi petega mnenja svojega posvetovalnega odbora, javno objavljenega 22. septembra letos.

Čeprav celotno resolucijo SE preveva izrazita in vseobsegajoča antidiskriminatorna in humanistična konotacija, velja kot nujno sporočilo slovenski javnosti citirati 4. točko priporočil državi: »Okrepiti pravno varstvo nemško govoreče etnične skupine in novih narodnih skupnosti ter razmisliti o dopustitvi dostopa do ustavno varovanih pravic narodnih manjšin in razširitvi polne uporabe okvirne konvencije na pripadnike teh skupnosti.« (Angl. glagol grant ima vsaj dvajset sinonimnih pomenov, tudi: priznati, dati formalno.)

Za dobrega poznavalca narodnega manjšinstva v Sloveniji resolucija niti ni presenečenje, saj mednarodne institucije to problematiko spremljajo že več kot dve desetletji in našo državo nanjo stalno opozarjajo in ji postopno priporočajo vse odločnejše oblastniške poteze in konkretne ukrepe v smeri urejanja položaja in statusa teh manjšinskih skupnosti. Zaradi vsakršne odsotnosti pravne ureditve so te manjšinske skupnosti že od osamosvojitve pravzaprav ilegalne družbene entitete. Vsekakor pa je na neposredno odgovorni državni ravni, ki ji sicer formalno pravno ta funkcija ne pripada, dokazano prisoten trud, da navedene dejanske narodne manjšine ostanejo kot kolektivni družbeni subjekti še nadalje uradno nepriznane in s tem kot take v slovenski družbi in državi neupoštevane, s čimer država sama, če še nadalje ne bo dovoljevala niti resnega dialoga o že javno predstavljenih ustreznih preprostih ustavnih dopolnilih, dovoljuje in pristaja na odkrito družbeno diskriminacijo na narodnostni osnovi.

V soboto, 10. decembra, je bil svetovni dan človekovih pravic. Po notranji strukturi Ustave RS manjšinske pravice spadajo v drugo poglavje ustave, med človekove pravice in temeljne svoboščine. Kolektivno dostojanstvo vseh in vsake dejanske narodnomanjšinske skupnosti naj bo z ustavno nominacijo simbolno enakovredno, konkretna ureditev njihovega družbenega položaja pa, glede na lastnosti vsake izmed njih, seveda različna.

dr. Vera Kržišnik-Bukić,

znanstvena svetnica, Ljubljana

Dan človekovih pravic – samo za en dan?

Da, spet smo se ga najbrž spomnili le za en dan. Za njim pride namreč nov dan, poln negotovosti, stisk in strahu za življenje. Danes, v tem neverjetno grozečem času, ne gre za človekove pravice, pač pa za pravico do življenja!

Politiki – naši in tuji – so nas pripeljali do točke, kjer je ogroženo življenje posameznika, narodov in človeštva! Dobrih sedemdeset let po sprejetju splošne deklaracije o človekovih pravicah je človeštvo sredi treh vojn, in sicer vojne z orožjem (trenutno v Ukrajini), vojne proti materi Zemlji in vojne v naših glavah. Odločilna je vojna v naših glavah, saj gre za nujno spremembo načina življenja in postavitev drugačnih civilizacijskih vrednot. Dejstvo je, da smo v desetletjih po sprejetju Splošne deklaracije človekovih pravic dosegli izjemen tehnološki napredek (še posebej pri izdelavi orožja za ubijanje), istočasno pa izjemno nazadovali v medčloveških odnosih in razvoju civilizacije.

S pandemijo covida smo najbrž dobili zadnji opomin zaradi napačne usmeritve današnje družbe. Vidimo tudi, da politiki sami niso sposobni, ne morejo ali nočejo voditi nujnih sprememb. Ostane nam samo še upanje – espero – in aktivno sodelovanje vseh ljudi. Mimogrede – tudi mednarodni jezik za enakopravno sporazumevanje se imenuje esperanto. To sodelovanje, povezovanje in predvsem ukrepanje (!) pa je pogojeno z organiziranjem civilne družbe državljanov in enakopravnim sporazumevanjem vseh ljudi brez sedanjega vsestranskega imperializma in kolonializma.

V Sloveniji smo v zadnjem letu videli, da so te in takšne spremembe možne. Vidimo, da se podobne spremembe prebujanja civilne družbe dogajajo tudi v svetu. Vendar je to šele začetek, saj zdaj šteje vsak posameznik. Zato je nujno ozaveščanje o treh omenjenih vojnah, povezovanje in organiziranje ljudi ter usmerjeno ukrepanje. Usmerjeno v drugačen, boljši svet nas vseh, predvsem pa za boljšo prihodnost vseh mladih. Za usmeritev naše dežele in vseh dežel tega sveta moramo prevzeti odgovornost – najprej vsak pri sebi in nato vsi skupaj. Zato se za začetek spomnimo, kaj piše v prvem členu Splošne deklaracije človekovih pravic: »Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo ter enake pravice«.

Zbudimo se, saj upanje sicer ostaja, vendar ni dovolj, in zato moramo ukrepati, ker se nam vsem čas izteka!

Janez Zadravec,

Maribor

Dr. Robert Golob, naš demokratični premier, želite svojo pirovo politično zmago? Rušitev vladnih domin smo že doživeli in dobili JJ. Prosim, ne posnemajte slabe zgodovine, v starem Rimu je temu sledila državljanska vojna. Nikar ne žrtvujte Slovenije!

Vinko Korošak,

Šempeter pri Gorici

Čas je neusmiljen

Povozil jih je in sami so si krivi. Trideset let ponavljanja ene in iste marnje je zelo dolga doba in neverjetno je, da so jih državljani poslušali in jim nasedali. Pa je le začelo minevati, ugašati. Še ne bo konca, še bodo zoprni, neprijetni.

To se jim je letos zgodilo, tudi zaradi pretiravanja, Ni bilo dovolj, da niso zaznali, da se je država spremenila, niso videli, da se je EU zagozdila in obtičala v lastni neumnosti. Ne, oni so gonili svojo mantro kar naprej in naprej, dokler jih ni pogoltnila lakomnost po obvladovanju medijske krajine, in to javne televizije. Ko je nečesa preveč, je preveč in civilna družba se je zbudila in zaustavila politično enoumje. Enoumje enega, edinega. Ampak brez njega so vsi ostali nič.

Že način prikazovanja dogodkov zadnjih trideset let s poskusi umeščanja svojih ljudi v novoustanovljene muzeje in zgodovinska poneumljanja so sčasoma ljudem pokazali njihovo prevzetnost, posesivnost, ob istočasnem radiranju delov zgodovine, z zmanjševanjem pomena tistih, ki so bili pomembnejši. Lonec se je napolnil, ampak nič se ne bo spremenilo. Nadaljevanje bo popolnoma isto in še naprej brez posluha, znanja, s potvarjanjem, z neprestanim hvalisanjem, kaj so že vse naredili in s poniževanjem drugih, ki niso iz istega soja.

Bili so podporniki, izvajalci politik, ki niso zrasle na njihovem zelniku. Zapravljali so, ker so bili s tem nagrajeni, in to v škodo prebivalcev. Ni jim nerodno, da so tik pred izgubo oblasti kupili nepotrebno orožje. Ne molijo »coniteor«, ampak obtožujejo prejšnje partnerje in istočasno trobijo spet v stare in zastarele politične smeri. Najmočnejša je tista, če bodo spet na oblasti, bodo zmanjšali davke. Ja, res bi jih in s tem bi ohromili socialno državo, šolstvo in zdravstvo. Socialno državo bi poslali na beraško palico, na culico. Če bi pa prejšnji partner spet prišel na oblast, bi bili takoj zraven.

Res je dobro, da se je zbudila civilna družba, tudi zato, ker so na njenem čelu mlajši, novi kadri. Nočejo biti obremenjeni ne z zgodovino in ne z ideološkimi spopadi. Lahko si oddahnemo. Priča smo spremembam za boljši jutri.

Franci Gerbec,

Kremenica

Spoštovani zdravniki, spoštovani vodja Fidesove pogajalske skupine Gregor Zemljič. Zadnje ponudbe dviga plač za zdravnike in zobozdravnike niste sprejeli, zato ste na podlagi rezultatov ankete znotraj članstva napovedali stavko januarja 2023. Vljudno prosim, da razkrijete višino plače, ki jo želite prejemati, da prekličete stavko. Pa lepo pozdravljeni.

Tatjana Lanjšček,

Ljubljana

Ko sem zadnjič gledal Eriko, sem dobil občutek, da ima težave s temeljnimi higienskimi standardi. Ves čas je sumničavo vrtala v sogovornike, ali se strinjajo s čiščenjem. Vsako drugo ali tretje vprašanje se je vrnilo k tej za nekatere očitno zelo neprijetni temi. »Ali se res strinjate s čiščenjem?« To je bila rdeča nit še kar mučnega higienofobičnega pogovora, v katerem sta še najbolj nedolžno delovala Matej Tonin in Zvonko Černač, znana eksperta čistega razuma. Volivcem v brk sta se zmagovalno hahljala in delovala vrhunsko čista. Dva mojstra, ki sta čista sama po sebi in si ne bi nikoli v življenju niti v sanjah drznila nobene čistilne akcije. Za tako čiste ljudi je že po naravi in po osnovnem pravilu čiščenje gotovo malce bogoskrunsko početje. Oni so čisti po prepričanju. Ne, oni tega ne počnejo.

Vam povem, da sem se počutil kar malce krivega. Sicer ne sodim med najbolj vdane čistunske zagreteže, ampak vseeno si tudi sam privoščim vsaj nekaj čistilnih akcij na leto. Še sreča, da doma nimamo hleva, ker bi potem moral čistiti še veliko pogosteje.

Iz povedanega sledi vse moje nerazumevanje: kaj pa je narobe v čiščenju ljubljanske štale? Še pozabljivi Černačevi in Toninovi so v svojem času globinsko počistili žandarsko oboro. Da niti ne omenjam javne hiše na Kolodvorski, kjer so zamenjali čisto ves personal. Še kljuke, budoarje in pisoarje. Zato nas vse zanima, ali je doseženo trenutno stanje zdaj nulta točka, ki bo od svetega Mateja dalje (za Zvonka še ne vem, ali je že svetnik) veljala do konca sveta? Ker, kaj bo potem s temi hlevi? Ali naj skrb za higieno prepustimo v upravljanje najčistejši stranki na svetu, katere šef se te dni mudi v ZDA pri Trumpovih vojakih in mojstrih teorije zarote, ki vnaprej in za nazaj vedo, kako Židje z laserji iz vesolja netijo požare po svetu (morda tudi našega na Krasu), ali pa, katere volitve vse na svetu so bile ukradene?

En del volivcev je do Roberta G. (v Gorici mu rečejo Robert H.) kritičen, ker čisti premalo, ta drugi del pa zgrožen, ker da so prejšnji tako dobro počistili hleve, da vsako čiščenje odtlej odpade in bi pomenilo vsako poseganje vanje kršenje najosnovnejših človekovih pravic. In dobro je naredila Bobnarjeva, da je to čistilno akcijo prijavila tožilstvu. Še sreča, da imamo čistilno zavedne tožilce, ki nam edini lahko povedo, kdaj je čiščenje potrebno, če sploh. Holob nima pojma o smislu politične biti. Smisel političnega delovanja je ležanje na plaži z možgani na tvit in s čivavo na straži. Mi čivave pri Holobovih varnostnikih ne vidimo. Ampak, ali je to normalno ali pa je le privid, da so se levopravoverni tako lepo uskladili s svetim Matejem, blaženim Zvonkom in polblaženim Žanom Mahničem?

Globinsko čiščenje bi morali naročiti pravzaprav pri večini Slovencev. Več kot pol jih je glasovalo za referendum o arbitraži s Hrvaško. Danes pa bi na referendumu 92 odstotkov Slovencev pozdravilo vstop Hrvaške v schengen. Ko bi jih torej danes vprašali, kaj naj naredimo z arbitražo, bi jih spravili v zadrego. Samo za arbitražni postopek je Slovenija porabila skoraj sedem milijonov evrov, morala je poravnati tudi del hrvaških stroškov. V ta znesek niso šteli vseh drugih stroškov, ki so spremljali to predrzno epizodo slovenskega odraščanja. Stal je referendum, stalo je delo vlade, državnega zbora, delo politikov, delo propagandne mašinerije, sodne obravnave, delovanje tajnih služb in stalo je strokovno delo policije (gorivo in dežurstvo s čolnom v zalivu), nenazadnje odškodnine za prebivalce, ki so se selili zaradi krivične meje, za ribiče ... Ne vem, kdo bi znal sešteti vse zapravljene milijone v tej komediji in zdaj jo pometamo v zgodovinske učbenike z dvema enostranskima izjavama dveh domnevno resnih držav, od katerih si vsaka misli svoje v slogu moralne superiornosti: Samo, da smo mi boljši Balkanci! Ali pa: Kako smo nadmudrili Slovence! In mimogrede prišli do življenjske inovacije: Kako ubežati sodni odločbi.

Kaj pa, če bi se lotili čiščenja arbitrov? Kaj njih pa ni nič sram, kaj so nam zakuhali? Tisti, ki že sto let živimo ob Piranskem zalivu, natančno vemo, kako je bilo pred osamosvojitvijo. Po mojem bo najboljše počistiti z nami. Evo, zakaj je pravzaprav treba vsaj kdaj pa kdaj počistiti določene predale, ležati na plaži in gledati fuzbal. Krivi so hrvaški nogometaši. Če bi že tedaj vedeli, česa so sposobni Hrvati celo proti Brazilcem, vsega tega čiščenja ne bi bilo treba.

Ali je to le privid, da so se levopravoverni tako lepo uskladili s svetim Matejem in blaženim Zvonkom?