Vrtoglava rast prometa in dobička
Vroča delnica Luka Koper letos izjemno dobro posluje, pa tudi obeti za naprej niso slabi
Squadron Energy, podjetje v lasti avstralskega milijarderja Andrewa Forresta, je za nakup podjetja CWP Renewables odštel vrtoglavih 2,7 milijarde dolarjev. CWP, ki razvija vetrne in sončne elektrarne ter baterije, so kupili od skupine Partners Group s sedežem v Švici.
CWP ima v lasti 1,1 gigavata vetrnih elektrarn in razvojni načrt za 1,3 GW vetrnih in sončnih elektrarn. Forrest, ki je premoženje ustvaril v rudarski panogi, je znan po svojih prizadevanjih, da bi Avstralija postala neodvisna od fosilnih goriv. Fortescue Metals Group, eno izmed podjetij v njegovem portfelju, eksperimentira z zelenim vodikom. Njihov cilj je do leta 2030 proizvesti 15 milijonov ton obnovljivega H na leto.
Pri proizvodnji zelenega vodika pa po navedbah portala rechargenews potrebuje »zelene elektrone«, da lahko proizvaja vodik s cepljenjem vode skozi elektrolizerje, ki jih poganja obnovljiva energija. To bi zdaj lahko zagotovil CWP.
Forrest, znan kot eden največjih zagovornikov zelenega vodika na svetu, je z nakupom postal največji avstralski igralec na področju zelene energije, s tem pa Avstralija postaja vedno pomembnejša igralka na globalnem parketu. »Svet se mora premakniti od fosilnih goriv, mi imamo zelo konkurenčen izdelek, s katerim se bo energija pocenila,« je dejal.
Squadron namerava do leta 2030 razviti vetrno elektrarno z zmogljivostjo
5 GW. Forrest je dejal, da bo Squadron zagotovil toliko kapitala, kot bo potrebno, obenem pa naj bi prinesel tudi sredstva iz avstralskih pokojninskih skladov in velikih institucij. »Na trgu obstajajo dobesedno bilijoni dolarjev kapitala, ki išče projekte zelene energije,« je dejal.
Ta sredstva zagotovo ne bodo prišla iz Rusije, kjer ima mimogrede avstralski državni premoženjski sklad še vedno za več kot 200 milijonov dolarjev naložb, saj je Forrest na seznamu ruskih sankcij, ker je ruskega predsednika Vladimirja Putina javno označil za morilca. Forrest je pred tem sicer sodeloval z Rusijo in se večkrat srečal s Putinom. Pred invazijo na Ukrajino je načrtoval gradnjo projektov zelenega vodika v Rusiji.
V intervjuju za ameriški CNN je dejal: »Govorim svojim kolegom predsednikom, izvršnim direktorjem in vlagateljem, pojdite takoj iz Rusije. To je krvavi denar ... na čelu je morilec in storiti moramo vse, da tega morilca ne podpiramo.« Kmalu po tem se je znašel na spisku 121 ljudi iz Avstralije, ki širijo rusofobno agendo. Forrest je za pomoč Ukrajini namenil 500 milijonov dolarjev.
Forrest ima pod palcem okoli 27 milijard dolarjev in velja za prvega ali drugega najbogatejšega Avstralca – odvisno od lestvice, ki jo spremljamo. Leta 2013 sta se z ženo odpovedala večini premoženja in ga prenesla na novoustanovljene dobrodelne ustanove, ki si prizadevajo odpraviti sodobno suženjstvo. Zaradi tega in še drugih podrobnosti se je v nekem obdobju spopadal s kritikami, da se izogiba plačevanju davkov. Forrestova osebna fotograija je bila zlorabljena za promocijo vlaganja v kriptovalute, ki so se izkazale za spletno prevaro. Ker Facebook kljub pozivom ni želel umakniti spornih oglasov z njegovo fotograijo, je Forrest vložil tožbo.
Največji zagovornik zelenega vodika je kupil družbo, ki vlaga v sončne elektrarne
qwqw qwqw
Luka Koper še naprej dosega izjemne poslovne rezultate, nedavno je objavila odličen devetmesečni rezultat. Čisti prihodki od prodaje so do vključno septembra znašali 233,7 milijona evrov, kar je za 65,5 milijona evrov (39 odstotkov) več kot v istem obdobju lani. Za kar 36,8 milijona evrov (164 odstotkov) je bil višji tudi čisti poslovni izid, ki je ob devetmesečju znašal 59,3 milijona evrov. Presegli so tudi vse inančne kazalnike in dosegli 17,6 milijona ton ladijskega pretovora, kar je 11 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih leta 2021.
Skupina Luka Koper je tako z objavo devetmesečnega poslovnega izida potrdila pričakovanja o krepko povišani dobičkonosnosti tudi v tretjem letošnjem kvartalu. Če omenimo samo tretje četrtletje, so se prihodki v medletni primerjavi povišali za 47 odstotkov, dobiček pa za več kot 140 odstotkov. Rast prihodkov Luke Koper gre pripisati višjim cenam, daljšemu času skladiščenja zaradi težav pri globalnih dobavnih verigah in tudi povišanemu obsegu pretovora. Tudi zvišanje cen v transportni dejavnosti in preusmeritev logističnih poti Luka Koper v poslovnem smislu dobro izkorišča. Zato ne čudi, da se je dobiček več kot podvojil.
V Luki Koper pričakujejo, da bo dobiček leta 2022 dosegel 63,1 milijona evrov, kar pri 14 milijonih delnic pomeni 4,51 evra dobička na delnico. To pa pomeni, da lahko pričakujemo krepko izboljšano nominalno izplačilo dividend v letu 2023. Dividendna donosnost je sicer na slovenskem borznem trgu tradicionalno visoka, kjer imajo podjetja zelo stabilno dolgoročno dividendno politiko.
Dobri obeti za dividende
V zadnjih desetih letih so se prihodki Luke Koper s 144,36 milijona evrov leta 2012 povišali na 228,44 milijona evrov leta 2021, medtem ko se je dolg v istem obdobju znižal s 183,8 milijona evrov na 72,61 milijona evrov. Nadaljevanje te dinamike bo v prihodnje podpiralo izplačila dividend. V prihodnjem letu lahko pričakujemo, da se bo poslovanje povrnilo na predhodne nivoje, kar bo po letu 2023 omogočalo nadaljevanje dobre dividendne donosnosti.
Prejšnji četrtek so pri Luki Koper na svoji spletni strani zapisali, da so v domačem pristanišču dosegli nov mejnik, saj so presegli skupno število pretovorjenih avtomobilov v letu 2018, ki je doslej veljalo za rekordno. Navajajo, da je število avtomobilov tako preseglo 754.409 enot, kar pomeni, da se bo leto 2022 tudi zaradi tega dosežka vpisalo med rekordna leta.
Končna številka letošnjega pretovora vozil bo ob koncu leta nedvomno še višja in v vseh pogledih nadpovprečna, kar so nakazovali že rezultati poslovanja iz obdobja januar–september. Rast pretovora avtomobilov v tem obdobju je bila v primerjavi z istim obdobjem lani 20-odstotna, kar ima v trenutnih negotovih časih, ko se avtomobilski trg in globalna logistika nasploh soočata z občasnimi prekinitvami dobavnih verig, preobremenjenostjo ladijskih in skladiščnih kapacitet ter vplivi nepredvidljivih geopolitičnih dogajanj, še posebno težo.
Kar je sicer še dejansko spodbudno, so napovedi podjetja DHL, ki v svojem poročilu o napovedi trgovinskih trendov navaja, da so trendi v globalni trgovini kljub vojni v Ukrajini pozitivni ter da je zdaj obseg mednarodne blagovne menjave deset odstotkov večji, kot je bil pred pandemijo covida-19. Vedeti pa moramo, da na daljši rok obstajajo tudi tveganja, saj vlada v severnem Jadranu in v širši regiji velika konkurenca, saj pristanišča in njihova zaledja hitijo s širjenjem vseh svojih možnih zmogljivosti.