Izziv je cenovna dostopnost oskrbe
Dolgotrajna oskrba v Nemčiji Skupnostna oskrba kot resnična alternativa oskrbi v domovih za starejše
M ed letoma 2015 in 2017 so Nemci izpeljali obsežno reformo sistema dolgotrajne oskrbe. »Nemčija je dober primer integrirane dolgotrajne oskrbe, ki ima predviden razvoj skupnostne oskrbe kot alternativo oskrbi v domovih za starejše občane,« ugotavljajo Lea Lebar, M ateja Nagode, Andreja Rafaelič in Nadja Kovač, avtorice monograije Razvoj socialne oskrbe na domu.
Simona Fajfar
V Nemčiji, državi s 83 milijoni prebivalcev, so leta 1995 uvedli obvezen in univerzalen sistem socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. To je ločen, peti sistem socialne varnosti, ki delno pokriva stroške, povezane z dolgotrajno oskrbo. Nemci za dolgotrajno oskrbo namenjajo 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Ker socialno zavarovanje le delno pokriva stroške dolgotrajne oskrbe, politike podpirajo rabo dodatnih zavarovanj. Uporabniki v povprečju doplačujejo več kot tretjino oziroma 36,6 odstotka stroškov dolgotrajne oskrbe.
Nemški uporabniki lahko izbirajo med denarnim prejemkom, oskrbo na domu, kombinacijo denarnega prejemka in oskrbe na domu ter institucionalnim varstvom. Storitve najpogosteje izvajajo zasebne proitne in neproitne organizacije, le odstotek izvajalcev oskrbe na domu je javnih. Država na različne načine spodbuja neformalno oskrbo, ki je po eni strani najcenejša, po drugi pa je ta vrsta oskrbe tudi uporabnikom najljubša.
Reforma med letoma 2015 in 2017
Oskrbo na domu delijo na zdravstveno nego na domu, ki sodi v zdravstveni sektor in se inancira iz zdravstvenega zavarovanja, in socialno oskrbo na domu, ki se inancira iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Med letoma 2015 in 2017 so Nemci izpeljali obsežno reformo sistema dolgotrajne oskrbe. Razširili so število upravičencev, na novo deinirali potrebo po dolgotrajni oskrbi in vpeljali novo orodje za ocenjevanje upravičenosti. Tako niso zajeli zgolj telesne oziroma izične oviranosti, ampak so upoštevali tudi kognitivne, senzorne in komunikacijske težave, kar je bilo še posebej pomembno zato, da so v sistem vključili osebe z demenco. Po novi deiniciji je dolgotrajna oskrba v Nemčiji namenjena osebam, katerih samostojnost in kompetence so oslabljene zaradi neenakosti, ki se pojavijo v povezavi z zdravstvenim stanjem, in ki potrebujejo pomoč druge osebe.
Po reformi ljudje, ki potrebujejo oskrbo, in neformalni oskrbovalci prejemajo občutno več podpore. To kažejo tudi številke: število zaposlenih v institucionalnem varstvu se je z 28.000, kolikor jih je bilo konec leta 2013, povečalo na 60.000 konec leta 2017. Prejemnikov prejemka za dolgotrajno oskrbo iz socialnega zavarovanja je bilo leta 2017 skupno 3,3 milijona, iz zasebnega zavarovanja pa 188.000. Od leta 1995 do 2016 se je število uporabnikov dolgotrajne oskrbe povečalo z milijona na 2,7 milijona. Po spremembi zakonodaje leta 2017 se je število upravičencev še dodatno povečalo za pol milijona. Večina uporabnikov, natančneje 76,2 odstotka, prejema pomoč na domu, tri četrtine vseh pa je starih najmanj 65 let.
• Od leta 1995 obvezen in univerzalen sistem socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
• Za to področje namenjajo 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
• Uporabniki v povprečju doplačajo dobro tretjino stroškov dolgotrajne oskrbe.
Zdravstvene in socialne storitve, javni in zasebni sektor delujejo povezano in vključujoče, po drugi strani pa ohranjajo institucionalno varstvo, ki zagotavlja oskrbo ljudem z intenzivnimi potrebami.
Sistem dopolnjujejo
Kljub reformam se v Nemčiji zavedajo, da sistem dolgotrajne oskrbe ni popoln zaradi vrste izzivov: dostopa in pokritosti, kakovosti storitev, zaposlovanja in inančne vzdržnost. Prav tako je težava doplačevanje storitev, saj se tudi v Nemčiji povečuje revščina med starejšimi. Resno so se lotili pomanjkanja kadrov, predvsem socialnih oskrbovalk. To so izvedli tako, da so oskrbovalkam zagotovili boljše izobraževanje za dolgotrajno oskrbo in povečali plačo zaposlenim v tej dejavnosti. Izboljšanje delovnih razmer in plač zaposlenih pa je hkrati pomenilo povečanje doplačila uporabnikov. »Cenovna dostopnost je eden ključnih izzivov sodobne dolgotrajne oskrbe v Nemčiji,« pravijo avtorice monograije.
Je pa Nemčija dober primer organiziranja dolgotrajne oskrbe na integriran način. Previdno razvijajo skupnostno oskrbo kot resnično alternativo oskrbi v domovih za starejše. Zdravstvene in socialne storitve, javni in zasebni sektor delujejo povezano in vključujoče, po drugi strani pa ohranjajo institucionalno varstvo, ki zagotavlja oskrbo ljudem z intenzivnimi potrebami.