Padanje kupne moči bi se lahko ustavilo
Realne plače se bodo prihodnje leto zvišale tistim z nižjimi dohodki in javnemu sektorju, ocenjuje analitik
Visoka inflacija letos opazno znižuje realne dohodke. So pa med dejavnostmi razlike; najmanj so se realne plače letos znižale v dejavnostih prometa in gostinstva, najbolj pa v šolstvu. Prihodnje leto bo vpliv inflacije na plače nižji. Krčenje kupne moči bi se lahko končalo, plače bi se v povprečju lahko celo realno zvišale. To bi utegnilo veljati predvsem za zaposlene z nižjimi plačami in javne uslužbence.
Urad za makroekonomske analize in razvoj za letos napoveduje znižanje realne bruto povprečne plače za več kot šest odstotkov. Vzrok za to je visoka inflacija in prenehanje izplačevanja dodatkov v javnem sektorju. Prihodnje leto se bo rast plač okrepila, in sicer nominalno za šest odstotkov, realno pa bo nespremenjena.
Tudi pri Analitiki GZS ocenjujejo, da se bodo plače v zasebnem sektorju prihodnje leto povprečno povečale za okoli šest do sedem odstotkov, medtem ko naj bi se cene zvišale za okoli šest odstotkov. »To pomeni realno nespremenjene plače oziroma rahlo rast do enega odstotka,« pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. V javnem sektorju pa bo rast plač za eno do dve odstotni točki višja, to pomeni sedem- do devetodstotno rast nominalno oziroma eno- do triodstotno rast realno, napoveduje. Plače se bodo torej po njegovi oceni realno zvišale v javnem sektorju in dejavnostih z nižjimi plačami, to pa so gradbeništvo, gostinstvo in del industrije. K temu bo pripomogla tudi uskladitev minimalne plače z inflacijo, zvišale se bodo tudi plače, določene v nekaterih kolektivnih pogodbah.
Veliko zvišanje življenjskih stroškov znižuje realne dohodke zaposlenih kljub nominalnim zvišanjem plač. Tako je bila septembrska povprečna plača v primerjavi s plačo iz istega meseca lani nominalno opazno višja, in sicer v bruto znesku za 6,1 odstotka in v neto znesku za sedem odstotkov, realno – torej z upoštevanjem inflacije – pa nižja, in sicer v bruto znesku za 3,5 odstotka, v neto pa za 2,7 odstotka. Kako bo prihodnje leto?
Najprej o letošnji statistiki. Razmere po dejavnostih so različne: zaposlenim v nekaterih dejavnostih se je namreč zaradi manjšega dviga plač razpoložljivi dohodek bolj znižal glede na lani kot v drugih. Realne plače so se letos glede na lani bolj znižale v javnem sektorju kot v zasebnem. Znižanje v javnem sektorju je predvsem posledica prenehanja izplačil protikoronskih dodatkov.
V javnem sektorju so jo najbolje odnesli v zdravstvu
Septembrska povprečna plača se je opazno tudi realno povišala le v energetiki. A gre za anomalijo zaradi višjih izrednih izplačil v tem mesecu. Če pogledamo zadnje tri mesece, je realno znižanje plače realno najnižje ali pa ga sploh ni v dejavnosti prometa in skladiščenja. Rast plač je bila namreč v tej panogi – tako zaradi rasti kot zaradi pomanjkanja šoferjev in skladiščnikov – najvišja. Podobno velja za gostinstvo, kjer pa so plače še vedno najnižje. Ta panoga je edina, v kateri je povprečna neto plača pod tisoč evri na mesec. Tudi predelovalna dejavnost je med panogami z nižjim realnim znižanjem plač od povprečja.
Po drugi strani so izobraževanje, kultura, šport in zabava tiste dejavnosti, kjer so se plače najmanj zvišale. Septembra se je učiteljem, vzgojiteljem, profesorjem in drugim iz dejavnosti izobraževanja plača v povprečju nominalno povišala le za dva odstotka glede na isti mesec lani, kar realno pomeni okoli osemodstotno znižanje realne plače. Padci so še višji v prejšnjih mesecih, a pri tem gre tudi za učinek lanske osnove zaradi izplačil nekaterih dodatkov. V javnem sektorju so se septembrske realne plače najmanj znižale v zdravstvu in socialnem varstvu.
Kako bo v novem letu
Prihodnje leto se bo rast plač okrepila, in sicer nominalno za šest odstotkov, realno pa bo nespremenjena, napoveduje Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Analitika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pa ocenjuje, da se bodo plače v zasebnem sektorju prihodnje leto povišale za okoli šest do sedem odstotkov, realno pa bodo ostale nespremenjene oziroma rasle do enega odstotka. Rast plač v javnem sektorju bo od sedem- do devetodstotna nominalno oziroma od eno- do triodstotna realno. Pri tem spomnimo na že dogovorjeno zvišanje plač javnim uslužbencem, ti so višje plače prejeli novembra, večini javnih uslužbencev pa se bo plača zvišala še maja, za štiri odstotke.
»Pri tem moramo upoštevati, da pričakujemo tudi del fiskalnih ukrepov na področju ublažitve energetske draginje (enkratni vavčerji), ki bodo dvignili razpoložljiv dohodek prebivalstva. Veliko bo do konca avgusta 2023 odvisno prav od cen naftnih derivatov, po tem obdobju pa od višine veleprodajnih cen električ
Rast povprečne mesečne neto plače realni indeks glede na isti mesec prejšnjega leta
Povprečna plača v septembru 2022 bruto, kar je 113,90 evra več kot leto prej ne energije in zemeljskega plina. Takrat se namreč iztečejo številni ukrepi. Višja inflacija (od napovedane) bo tako okrepila verjetnost izrednih izplačil dohodkov dohodkovno in socialno šibkejšim, kar naj bi stabiliziralo realno potrošnjo oziroma prispevalo k njeni minimalni rasti,« pojasnjuje Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS.
Po njegovi oceni bo rast plač nižja v dejavnostih, kjer so bila v preteklosti visoka enkratna izplačila, povezana z uspešnostjo poslovanja (finance, energetika). Po drugi strani bo rast plač – kot omenjeno – višja v javnem sektorju ter v dejavnostih z visoko pojavnostjo nižjih plač, kot so gradbeništvo, gostinstvo in del industrije. Prihodnje leto se bo z decembrsko inflacijo, ki bo po oceni Ivanca med 9,5 in desetimi odstotki, uskladila minimalna plača. »Tako je vpliv uskladitve minimalne plače največji na plače, ki so blizu minimalne. Pri tem pričakujemo tudi uskladitve plač v kolektivnih in podjetniških pogodbah kot tudi tržne pritiske na plače v sektorjih, kjer primanjkuje zaposlenih.«
Dogovorjena zvišanja ne dosegajo povsod inflacije
Predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivavšek pojasnjuje, da so se z delodajalci uskladili pri povišanju najnižjih osnovnih plač v treh od štirih kolektivnih pogodb, pri eni namreč javni sektor zasebni sektor
• Prihodnje leto nominalna rast plač šestodstotna.
neto, kar je 84,55 evra več kot leto prej
• Minimalne plače bodo višje še za desetino.
• Sindikati in delodajalci v pogajanjih za višje prejemke.
pogajanja še sledijo: »Že nekaj let imamo za izhodišča za pogajanja uskladitev najnižjih osnovnih plač z inflacijo in delom produktivnosti. Končni dogovor pa je stvar pogajanj.« Pri treh kolektivnih pogodbah so se dogovorili za dvig najnižjih osnovnih plač za sedem do 14,8 odstotka, ob tem pa tudi za višje povračilo stroškov za prehrano. Počivavšek za prvo polovico prihodnjega leta zaradi visoke inflacije napoveduje dodatna pogajanja.
»Če pogledamo skozi celotno obdobje, plače niso sledile rasti minimalne plače. Posledica je vedno večja uravnilovka. Dialog poteka tudi v podjetjih, ki pa se različno odzivajo na pobude za pogajanja. Marsikje so dvigi višji in urejajo problematiko uravnilovke, ne pa povsod,« še doda sogovornik.
Visoka tveganja
Na višje neto plače bo prihodnje leto vplivala tudi višja splošna dohodninska olajšava. Na Umarju pa opozarjajo, da je pri napovedih gibanja plač veliko tveganj. Na nižjo rast od napovedane bi lahko vplivalo zlasti umirjanje gospodarske aktivnosti, na višjo pa predvsem morebitni višji dvig plač v javnem sektorju in širši pritiski na višje plače v luči draginje.