Sodniki vse bolj nezadovoljni s svojim položajem
Januarja izredni občni zbor sodniškega društva, posamezniki ne izključujejo možnosti stavke
Čez slab mesec, to je 10. januarja, bo zaradi vse večjega nezadovoljstva izredni občni zbor Slovenskega sodniškega društva. Po skoraj desetletju opozarjanja na slabšanje svojega položaja glede na primerljiva delovna mesta v javnem sektorju in na druge funkcionarje vse več sodnikov razmišlja o stavki.
Optimizem, da se bo nova vlada z deklarativno zavezanostjo pravni državi, prioritetno lotila tega, da so sodniki začetniki plačani za tretjino manj od najslabše plačanega poslanca in pogosto celo manj od svojih pomočnikov, ki so javni uslužbenci, je, kot kaže, med predstavniki sodne veje oblasti že precej usahnil. Nekako so že naveličani obljub, da morajo na ureditev razmerij počakati do sistemskih sprememb, v isti sapi pa vlada podpisuje dogovore in zvišuje plače drugim poklicnim skupinam.
Pismo ministrici
Pred mesecem in pol, 25. oktobra, so se predsedniki 22 višjih, okrožnih, delovnih in upravnih sodišč podpisali pod pismo ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan, v katerem so spomnili, da je pomemben vidik načela neodvisnosti tudi materialna neodvisnost sodnikov ter da je ustavno sodišče že večkrat pojasnilo, da mora država zagotoviti ustrezna sredstva za delovanje sodstva in v tem okviru tudi plače sodnikov, pri čemer je dolžna upoštevati, da morajo ta ustrezati vlogi sodne veje oblasti. Odgovornost in zahtevnost opravljanja sodniške funkcije zdaj ni ustrezno ovrednotena, plače se jim niso spremenile od leta 2012.
Glede na naravo funkcije, ki jo opravljajo, ni primerno, da se jih postavlja v položaj, da morajo sami braniti svoje pravice, so zapisali predsedniki sodišč, ki z zaskrbljenostjo spremljajo močno povečano nezadovoljstvo med sodniki. Ocenjujejo, da so njihovi odzivi posledica dejstva, da odločevalci kljub večletnim prizadevanjem Slovenskega sodniškega društva, Vrhovnega sodišča RS in tudi Sodnega sveta RS, ki je celo sprožil postopek pred ustavnim sodiščem, tej problematiki niso namenili ustrezne pozornosti. »Ni ostalo spregledano, da je istočasno določenim poklicnim skupinam že uspelo izboljšati svoj materialni položaj,« so poudarili, in to več kot en mesec, preden se je vlada dogovorila za zvišanje plač zaposlenim v socialnem in zdravstvenem varstvu, tudi zdravnikom.
Podpisani predsedniki, odgovorni za nemoteno delovanje sodišč ter zaskrbljeni zaradi negativih razmer in razpoloženja med sodniki, so ministrico pozvali, naj se zahteve rešijo v najkrajšem možnem času.
Pisma z odzivom Dominike Švarc Pipan niso dočakali. Nam pa so z ministrstva za pravosodje odgovorili, da prizadevanja sodnikov, tožilcev in drugih pravosodnih funkcionarjev za odpravo plačnih nesorazmerij v funkcionarskem sistemu in tudi nesorazmerja v odnosu do javnih uslužbencev v pravosodnem sistemu v celoti razumejo in da ves čas tudi aktivno sodelujejo v vseh takih pogovorih.
»Hkrati poudarjamo, da se je vlada, pod okriljem ministrstva za javno upravo, odločila porušena razmerja v plačnem sistemu po letih parcialnega urejanja rešiti celovito, s sistemsko reformo,« so sporočili in dodali, da so v zvezi s problematiko plač organizirali več sestankov. Novembra, torej po prejemu pisma, so se sodniki, tožilci in predstavniki drugih pravosodnih organov na pobudo ministrstva za pravosodje sestali na ministrstvu za javno upravo, kjer so se dogovorili, da to ministrstvo pripravi izhodišča prenove plačnega sistema, znotraj katerega potekajo pogovori o uvedbi posamičnih stebrov tudi za funkcionarje.
»Predvideno je, da izhodišča vlada sprejme v kratkem, nato pa se bodo na tej podlagi nadaljevala usklajevanja s funkcionarji iz sodstva. Ministrstvo za javno upravo bo osnutek celovite plačne reforme pripravilo do 30. junija prihodnje leto,« so še pojasnili na ministrstvu za pravosodje.
• Opozarjajo, da je njihovo delo ovrednoteno slabše, kot velja za funkcionarje drugih dveh vej oblasti.
• Plače se niso zvišale od leta 2012.
• Ministrstvo obljublja ureditev s sistemskimi spremembami.