Ameriško-afriški vrh z visokimi vložki
Protiutež kitajskemu vplivu Afriško prebivalstvo se bo do leta 2050 podvojilo, naravna bogastva so pomembna za tehnologije prihodnosti
S tridnevnim vrhom z afriškimi državami ameriški predsednik Joe Biden poudarja pomembnost črne celine v svetu in ameriško zavezanost njej. Toda nad washingtonskim srečanjem bo senca Kitajske, ki že dlje časa krepi svojo gospodarsko, surovinsko in vojaško navzočnost na celini z 1,2-milijardnim prebivalstvom. To naj bi se do leta 2050 podvojilo, na četrtino vsega prebivalstva sveta z velikimi potrebami in pomembnimi naravnimi bogastvi.
Demokratski predsednik ZDA hoče povečati gospodarsko sodelovanje z afriškimi državami, okrepiti mir, varnost in dobro vladanje, poudariti zavezanost demokraciji, človekovim pravicam in pomen civilne družbe ter skupaj reševati vprašanja varnosti, zdravja, hrane in podnebnih sprememb. Prav tako bi rad utrdil povezave, ki jih že zdaj prinaša afriška diaspora v ZDA, promoviral izobraževanje in vodstvo mladih. Afrika ima eno najhitreje rastočih prebivalstev sveta, velika območja proste trgovine, zelo raznovrstne ekološke sisteme in eno največjih volilnih skupin v OZN, poudarjajo v Beli hiši in verjamejo, da bo vse to bistveno za odpravljanje najpomembnejših dilem sodobnega časa.
Navzočnost nepovabljene Kitajske
Poleg 49 afriških povabljencev pa bo na washingtonskem vrhu nav
Etiopska delegacija ob prihodu v ZDA
zoča tudi nepovabljena Kitajska, ki je že veliko pred drugimi začela utrjevati položaj v Afriki. ZDA je že leta 2009 premagala na položaju najpomembnejše trgovinske partnerice in 254 milijard dolarjev skupne trgovinske menjave leta 2021 je 35 odstotkov več kot leta 2020. Američani in drugi zahodnjaki Peking obtožujejo predatorskega posojanja za povečanje vpliva in lažji dostop do naravnih bogastev, Afričani pa očitno cenijo ceste, mostove in drugo infrastrukturo kitajskih graditeljev.
Ti zaposlujejo svoje ljudi in imajo prednosti pri dostopu do redkih kovin, pomembnih tudi za Bidnov načrtovani prestop k obnovljivim energetskim virom. Kitajska je svoj vpliv v afriških prestolnicah izkoristila tudi za povečanje mednarodne izolacije Tajvana, ki mu je Biden večkrat obljubil vojaško pomoč pri obrambi suverenosti. Številnih afriških voditeljev ne moti niti kitajsko zatiranje demokracije v Hongkongu, še več, mednarodni vzpon Kitajske je tesno prepleten z upadanjem števila in moči demokracij.
Nekaterim afriškim voditeljem ustreza, da v Pekingu ne postavljajo takšnih vprašanj, ter skupaj z Rusijo obljubljajo veto v Varnostnem svetu OZN, če bi se to zgodilo. Gre tudi za povsem akutne varnostne dileme ZDA, potem ko britanska vlada z Mavricijem načrtuje pogajanja o vrnitvi dela otokov Chagos. To bi lahko kitajske sile privedlo v samo preddverje ameriškega oporišča Diego Garcia, bistvenega za strateški nadzor nad območjem. Ko so se pred dvema letoma zaostrili odnosi z Iranom, so Američani dodatne bombnike B-52 poslali prav v to oporišče, ki je tudi pomembna postaja za ameriške vojaške podmornice.
V Pentagonu nočejo odgovarjati na »hipotetična« tveganja, ampak si prizadevajo za okrepitev poslovnih in drugih povezav z afriškimi državami. Razmišljajo o sedežu Afriške unije v organizaciji G20 in večji afriški navzočnosti v Mednarodnem monetarnem skladu IMF. Ameriški diplomati pomagajo posredovati pri konliktih, kot je bil nedavni v Etiopiji, in revnim afriškim državam zagotavljajo veliko več pomoči od Kitajske in Rusije. Še bolj pa se bodo morali potruditi tudi zato, ker avtokratski velesili nista edini tekmici za vpliv na črni celini, ampak se zanj prerivajo tudi Turčija in Združeni arabski emirati.
• Predsednik Biden poudarja zavezanost Afriki.
• Kitajska in Rusija ne postavljata vprašanj o demokraciji.
• Strateška vprašanja zaradi vojaških oporišč na območju.