Obnova živalskega vrta bo velik zalogaj
Najprej so obnovili zavetišče Gmajnice, sledi obnova dotrajanih stavb pod Rožnikom
Nekateri obiskovalci ljubljanskega živalskega vrta so izrazili bojazen, da se ta mestna ustanova ne razvija. Barbara Mihelič, direktorica javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana, na očitke odgovarja, da zavod upravlja dve veliki slovenski butični dejavnosti na dveh lokacijah: enoto ZOO Ljubljana in enoto Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana. Obe sta bili hkrati potrebni popolne investicijske prenove. A ker zanju skrbi ista ekipa, ki je med manjšimi v svoji dejavnosti, prenov ni bilo mogoče izvesti hkrati, tudi zaradi epidemije in pomanjkanja kadrov.
Zavetišče, ki je letos praznovalo 20 let delovanja, je bilo ustanovljeno v popolnoma dotrajanih prostorih molzišča ljubljanskih mlekarn, od zadnje generacijske posodobitve pa mineva kar 40 let. Ker je projekt novega 3400 kvadratnih metrov velikega kompleksa zavetišča za zapuščene živali nastal pred epidemijo in so bili vsi postopki, z izborom izvajalcev vred, takrat že končani, so se najprej lotili tega velikega naložbenega projekta. Kljub gradnji je bilo zavetišče ves čas odprto, med epidemijo celo edino v državi. Po dokončanju projekta in prilagoditvi poslovanja pa opravljajo dejavnost za dvanajst občin.
Barbara Mihelič napoveduje, da se bodo zdaj pospešeno lotili tudi posodobitve enote živalskega vrta, kjer se je tudi zadnja leta veliko dogajalo, a je bilo za obiskovalce morda manj vidno. Leta 2020 so tako zgradili drugo fazo skladiščnih prostorov, prenovili so slonjak, tako da je slonici Gangi zdaj na voljo celoten objekt in je mogoče delo v zaščitenem kontaktu. Obnovili so tudi otroško igrišče Začarani gozd. Zima in pomlad 2020/21 sta bili zaradi epidemije tudi kadrovsko izredno zahtevni. Stalno zagotavljanje delavcev v treh izmenah ob vseh odsotnostih ter karantenah in preprečevanju okužb je bilo velik izziv. Z določenimi živalmi namreč v dveh izmenah lahko dela le pet ali šest usposobljenih zaposlenih, ki se jih ne da nadomestiti z drugimi ali s študenti. Skoraj vsi delavci pa morajo biti navzoči, in sicer ne glede na to, ali je živalski vrt odprt ali ne. Med epidemijo je bil tri mesece zaprt, kar je pomenilo trimesečni izpad prihodkov, ogromno pa je bilo dela tudi po odprtju, saj se je režim obiskov pogosto spreminjal.
Lani so se tako zaradi nepredvidljive finančne in epidemiološke situacije usmerili predvsem v izvedbo številnih manjših vzdrževalnih projektov ter zasnovo novih, saj je izvajanje motila tudi močno zakasnjena dobava materialov. Letos pa so od večjih projektov prenovili bajer pri vhodu, pripravili idejno zasnovo za novo kompleksno ogrado za volkove ter celovito analizo stanja živalskega vrta, ki bo zasnova za nov strateški razvojni načrt.
Dotrajane stavbe
Barbara Mihelič opozarja, da so od zadnje generacijske investicijske posodobitve živalskega vrta minila že štiri desetletja. Večina obstoječih stavb tako ni več primerna za adaptacije, ampak za zamenjavo. Načrtovanje popolne prenove živalskega vrta, ki naj bi ostal ves čas odprt za obiskovalce, pa je zelo kompleksno. Zahteva celovito vpe
9,3 mio €
so v obdobju 2012–2021 prejeli iz občinskega proračuna
tost v širšo in neposredno okolico, povezave z njo pa tudi uskladitev z ustanoviteljem, torej z MOL, saj zavod sam za to nima sredstev.
Ljubljansko zavetišče je financirano kot javna služba, v povprečju okoli 85 odstotkov vseh stroškov pokriva MOL, preostalo so prispevki posvojiteljev, pokroviteljev itd. Pri enoti ZOO Ljubljana pa je obratno, saj občina pokriva manj kot desetino tekočih stroškov, približno 280.000 evrov na leto nameni tudi za naložbe. Barbara Mihelič poudarja, da v živalskem vrtu večino stroškov pokrivajo iz lastnih virov, predvsem iz vstopnin ter precej manj iz vstopnine vezanih dejavnosti (pedagoški programi, tržna dejavnost trgovine, delikomati, najemnine in podobno). Plačljiva igrala in oddaja gostinskega lokala so umeščeni v kategorijo najemnin, ki zadoščajo le za eno manjšo investicijo na leto.
Enota Živalski vrt Ljubljana v zadnjih letih na leto ustvari v povprečju okoli 225.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki, a je višina zaradi odvisnosti od vremena ter drugih razmer zelo nepredvidljiva in neenakomerna. Pri tem Miheličeva spomni na dve nevšečnosti v zadnjih desetih letih: poleg epidemije še na požled, ko je podrlo štiri velike ograde, pet letalnic ter kilometer zunanje ograje. Vse presežke sicer namenjajo v dejavnost, razvoj in obnovo.
Prispevki mestne občine
Prispevek občine za tekoče poslovanje javnega zavoda kot celote (torej ZOO in Zavetišča skupaj) je v zadnjih desetih letih skoraj enak, nekoliko niha le višina sredstev za manjše naložbe v ZOO Ljubljana (kot sta obnova po požledu, ograda za leve). Od leta 2012 do 2021 so iz mestnega proračuna skupaj za javni zavod namenili 9,3 milijona evrov, od tega 5,3 milijona za enoto ZOO in dobre štiri milijone za enoto Zavetišče. Za materialne stroške javnega zavoda je bilo skupaj namenjenih 3,1 milijona evrov, za plače 3,2 milijona evrov in za naložbe (predvsem za živalski vrt) skoraj tri milijone evrov. Investicija MOL v novo zavetišče, ki ni všteta v to vsoto, pa je znašala več kot 7,6 milijona evrov.
Sredstva na ravni zavoda glede na potrebe porazdelijo med obe enoti. Prednostno pokrivajo javno službo zavetišča, preostanek pa namenijo za sofinanciranje enote ZOO Ljubljana. Od skupaj 5,2 milijona evrov, kolikor so jih za delovanje ZOO Ljubljana dobili v desetih letih od MOL, je bilo za tekoče poslovanje porabljenih 2,4 milijona, za investicije pa okoli 2,8 milijona. Miheličeva se zaveda, da tolikšna investicijska sredstva ne zadostujejo za posodobitev živalskega vrta.
Hkrati pojasnjuje, da so bila do gradnje novega kompleksa zavetišča občinska sredstva za poslova
• Prednostno pokrivajo javno službo zavetišča.
• Prihodnje leto strateški načrt razvoja ZOO Ljubljana.
• Živalski vrt na leto ustvari okoli 225.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki.
nje obeh enot razmeroma ločena, v zadnjih štirih letih pa so se zaradi velikih nihanj na trgu in posledično odstopanj od načrtov združila. Šele leto 2022 je bilo tisto, ko je poslovanje vse leto teklo po novih okvirih in je dalo vpogled v to, kakšna nova shema financiranja je potrebna. Sledile pa so tudi drastične podražitve na skoraj vseh postavkah. Še največ pri energentih, katerih podražitev je v samo pol leta ustrezala običajnemu letnemu presežku prihodkov nad odhodki.
Glede na vire prihodkov je po njenih besedah jasno, da je načrtovanje dejavnosti, poslovanja in naložb v zavodu zahtevno. Glavni vir prihodka je precej nestanoviten in odvisen od vremena pa tudi od nepredvidljivih dogodkov, kot so požled, epidemija in podobno. Posledično so tudi lastna sredstva, ki so na voljo za izvedbo načrtovanega programa dela in investicije, precej nezanesljiva, zlasti na letni ravni, presežek prihodkov nad odhodki pa zadošča le za manjše naložbe ali investicijsko vzdrževanje. Večje posodobitve enote so zato mogoče le z znatnimi investicijskimi sredstvi mestne občine, poudarja Barbara Mihelič. In napoveduje, da bo glede na vse okoliščine zadnjih treh let v obeh enotah nova shema financiranja skupaj z novim strateškim načrtom razvoja enote ZOO Ljubljana opredeljena prihodnje leto.