Študij je končala po 71 letih
Končno! Devetdesetletna gospa se je sprehodila po odru univerzitetne dvorane in prejela zasluženo diplomo. Zgodilo se je 71 let zatem, ko se je prvič vpisala na fakulteto.
Joyce DeFauw se je na Univerzo Severni Illinois prvič vpisala leta 1951, nameravala je diplomirati iz gospodinjstva. Pa se je zapletlo, srečno, v cerkvi je spoznala posebnega človeka, ki ji je ukradel srce. »Na fakulteto sem hodila tri leta in pol, pa se odločila študij opustiti, potem ko sem spoznala njega.« On je bil Don Freeman, poročila sta se leta 1955, rodili so se jima trije otroci, zatem je Freeman umrl. Pet let je bila Joyce vdova, nato pa se je zavezala drugemu soprogu, Royu DeFauwu. Z njim ima šest otrok, kar dvakrat je povila dvojčke. Družina je rasla in zdaj se diplomantka pohvali s 17 vnuki in 24 pravnuki.
Leta 2019 jo je prešinilo, da še ni dokončala fakultete. To je omenila svojim otrokom in ti so jo začeli spodbujati, naj dokonča, kar je začela pred več kot sedmimi desetletji. Ena njenih vnukinj Jenna Dooley je za CNN povedala, da pri babičini odločitvi ni šlo toliko za vprašanje zakaj, ampak za zakaj pa ne. Ko so illinoiško univerzo obvestili, kaj si želi njihova mama, babica, prababica, so bili tam nemalo presenečeni, a zadeva je kmalu stekla. Je pa zdajšnji študij Joyce DeFauw potekal nekoliko drugače kot leta 1951. Takrat je hodila na predavanja, tokrat je njen študij potekal na daljavo, prek računalnika, iz sobe v domu starejših, kjer zdaj prebiva.
»To je moj prvi računalnik in otroci so me morali naučiti, kako z njim ravnati.« Najstarejši sin Don jo je naučil osnov, priključil kamero in ji pokazal, kako se poveže z univerzo.
Učenje na daljavo se je za še kako dobrodošlo pokazalo ob izbruhu pandemije covida, ko DeFauwova ni smela sprejemati obiskov in je bilo računalniško znanje zanjo pomembna vez s svetom. Kljub temu je bila večkrat depresivna, nekajkrat je pomislila, da bi študij opustila, a ob spodbudah najbližjih ji je uspelo.
Prababica, pravijo sorodniki, je bila zelo vztrajna, delala je načrtno, pomagali so ji tudi na univerzi. Po treh letih si je na slovesnosti ponosno nadela pokrivalo in oblačilo diplomirancev in izjavila: »Lepo je skleniti nekaj, kar si nekoč začel.« Vsem, ki bi se znašli v podobnih okoliščinah, pa polaga na srce, da človek ne sme nikdar obupati in da je vsaka pot sestavljena iz vzponov in padcev.