Za tožilstvo o smrti v gozdu ni dvomov
Sojenje V ponedeljek bodo domnevnim krvnikom 77-letnika izrekli sodbo – Obramba meni, da dokazov za obsodbo ni dovolj
Prihodnji ponedeljek naj bi četverica mladeničev, ki naj bi do smrti pretepli 77-letnega Stanislava Knalja, izvedela, kakšna usoda jih čaka po desetih mesecih sojenja. Tožilka Petra Vugrinec je prepričana, da so prav oni 18. marca 2021 Knalja pred njegovim domom sredi gozda v Zgornjih Duplicah pri Grosupljem močno pretepli, nato pa ga zvezali in ga ves dan pustili tam ležati v neznosnih mukah.
Nesrečnega 77-letnika je naslednji dan, okoli 12.20, še živega našel Stanislav F. in takoj poklical na pomoč, a je Knafelj, kot tožilka navaja v obtožnici, »zaradi prenehanja bitja srca in prenehanja dihanja kot posledice stisnjenja možganskega debla ob hudi oteklosti možganov ob 13.56 umrl«. Četverica fantov naj bi tistega dne v sostorilstvu Knalju povzročila posebno hude telesne poškodbe, posledica pa je bila smrt 77-letnika. Za Marka Belcla je tožilka predlagala devet let zapora, za Mihaela Grma devet let in dva meseca, za Marjana Brajdiča devet let in deset mesecev (temu bi hkrati preklicala še leto in mesec dolgo pogojno zaporno kazen iz druge kazenske zadeve, kar pomeni, da bi mu izrekla deset let in deset mesecev enotne zaporne kazni), ter za Marjana Grma deset let zapora.
Storilci ne morejo biti vsi
Da za rešetkami ne bi smeli presedeti niti enega dneva več, pa je nasprotno prepričana obramba. Po njihovem mnenju tožilstvo sploh nima dovolj dokazov za obsodbo četverice. V obtožnici pa tudi pogrešajo natančno napisan prispevek vsakega od obtoženih, ko naj bi se ti znašali nad 77-letnikom. »Če bi se vedelo, kdo ga je udaril po glavi, bi bil lahko storilec tisti, ki ga je udaril. Sostorilci pa tisti, ki bi k temu odločilno prispevali. Zato ne morejo biti storilci kar vsi,« je med drugim poudaril Brajdičev zagovornik Igor Grošelj, in še, da je tudi povsem življenjsko nelogično, da bi kar vsi štirje obtoženi, ki so v priporu že 20 mesecev in pol, skupaj držali topi predmet in z njim skupaj udarili oškodovanca.
Umorjeni je imel bivališče sredi gozda.
Po koncu sojenja je med odvetniki nemalo začudenja sprožila odločitev razpravljajoče ljubljanske okrožne sodnice Maje Povhe, da bo sodbo razglasila natančno deset dni po končani glavni obravnavi. To, da sodnik sodbe ne razglasi še istega dne, in sicer po tem, ko v zaključnih besedah svoje že vse povedo obramba, obtoženi in tožilstvo, ni nič neobičajnega. Kot tudi ne, da se to zgodi kakšen dan, dva ali tri dni za tem. Vse to je še povsem v skladu z zakonom o kazenskem postopku (ZKP) oziroma njegovim 360. členom. Prvi odstavek omenjenega člena namreč veleva: »Ko sodišče izreče sodbo, jo predsednik senata takoj razglasi. Če sodišče po končani glavni obravnavi ne more izreči sodbe še isti dan, odloži razglasitev sodbe največ za tri dni in določi, kdaj in kje bo razglašena.«
Tridnevni rok je le instrukcijski
Zato se je tokrat zastavilo vprašanje, ali je sodnica Maja Povhe prekoračila zakonski rok pri določitvi dneva razglasitve sodbe? Na ljubljanskem okrožnem sodišču so nam v zvezi s tem pojasnili, da je zakonski rok, določen v prvem odstavku 360. člena ZKP, instrukcijski rok in torej okviren. »Glede na naravo, obseg in pomen zadeve je razpravljajoča sodnica določila datum razglasitve sodbe, dne 19. decembra 2022,« so sklenili.
Nad takšnim tolmačenjem zakona ljubljanski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki z omenjeno kazensko zadevo ni povezan in ki smo ga prosili za komentar, ni presenečen. Sam problem vidi v tem, da zakon v primerih, če se sodnik tega zakonskega roka ne drži, ne predvideva nobene sankcije. Se pa po drugi strani sodišča zakonskih rokov, ki so naložena zagovornikom obtoženih, denimo pri vlaganju pritožb ali ugovorov na obtožnico, držijo do minute natančno. Odvetnik nam pojasni, da gre, kot so nam že odgovorili s sodišča, za instrukcijski rok. V pravu, kot doda, takšni zakonski določbi, ki za kršitev ne predvideva sankcij, pravijo lex imperfecta. »Dobro je, da se držiš pravila. Če ne, pa tudi ne bo sankcij,« jo odvetnik opiše v bolj poljudnem jeziku.