Novo povišanje tudi v ZDA
Ameriška centralna banka Fed je v decembru obrestne mere dvignila le za 0,5 odstotne točke, potem ko so jih na štirih prejšnjih zasedanjih za 0,75 odstotne točke. Inflacija je s 7,1 odstotka še vedno visoka, a se po junijskem 9,1-odstotnem vrhuncu že peti mesec znižuje. Ameriške obrestne mere se bodo zdaj gibale med 4,25 in 4,5 odstotka.
Tokratno višanje obrestnih mer je videti srednja pot med nujnostjo nadaljnjega ukrepanja proti draginji ob še vedno rekordno nizki brezposelnosti ter vsaj majhnim olajšanjem za gospodarstvo. Powllova Fed tudi v prihodnje napoveduje njihovo višanje za spopad z inflacijo, potem ko so jih že zdaj višali hitreje od katere koli zasedbe na washingtonski 1850 K Street po 80. letih minulega stoletja. S tem pa so pomagali k zastoju na trgu nepremičnin in strahu pred gospodarsko recesijo.
Po začetnem podcenjevanju inflacije je predsednik Feda izjavljal, da ga bolj kot premočan spopad z inflacijo skrbi prešibak, za nekatere ekonomiste pa je bil dosedanji agresivni boj proti inflaciji lažja naloga. Zdaj morajo varuhi dolarja in ameriškega zaposlovanja paziti na sedanjo in prihodnjo trdnost gospodarstva, in če bodo napačno presodili, lahko ZDA prizadene stagflacija. Številni ekonomisti za sedanjo ameriško draginjo ne krivijo le takšnih ali drugačnih odločitev Feda, ampak tudi eksplodirajoče izdatke zvezne vlade med pandemijo, še posebej tiste za finančne okrepitve državljanov brez povezave z delom. Tem pripisujejo odgovornost za umik dela prebivalstva s trga delovne sile, ki pomembno vpliva na odločitve Feda, poleg tega je zvezni primanjkljaj novembra dosegel 249 milijard dolarjev, 57 milijard več kot istega meseca lani ob hkratnem upadanju davčnih dohodkov. Predsednik Joe Biden kljub temu meni, da se bo inflacija do konca prihodnjega leta normalizirala in da njegova gospodarska politika deluje.