Tajno sledenje osamilo Golobove poslance
Finančna uprava Uvedli tajno nameščanje sledilnih naprav – Povozili tudi slovenski pregovor, da več glav več ve
Največ pozornosti politike in javnosti pri včeraj sprejeti noveli zakona o Finančni upravi Republike Slovenije (Furs) vzbuja predvsem uvedba možnosti tajnega sledenja oziroma nameščanja sledilnih naprav v finančnih preiskavah najtežjih davčnih prekrškov. Ne dovolj utemeljena in povsem politična pa se zdi tudi ukinitev kolegijskega odločanja davčnih inšpektorjev v težjih davčnih primerih. V teh primerih bo zdaj torej možnost napak večja.
Glede na številke o potencialni škodi za proračun, v katerega naj bi se prihodnje leto steklo skoraj 12 milijard evrov prihodkov, je vztrajanje vlade pri uvedbi možnosti tajnega sledenja vozilom in blagu v finančnih preiskavah brez odredbe sodišča nenavadno. Na eni strani gre namreč za velik poseg v pravice in možnost zlorab, ob hkratni zanemarljivi potencialni škodi davčnih prekrškov za proračun, ki na leto po izračunih znaša le sedem milijonov evrov.
V DZ je le 38 poslancev Gibanja Svoboda glasovalo za to, da vlada uzakoni tudi tajno sledenje Fursa brez odredbe sodišča. To je sporno zaradi možnih zlorab in kršenja človekovih pravic. Noveli je pričakovano nasprotovala opozicija, ni pa dobila niti podpore poslancev SD in Levice. Ti so se pri glasovanju vzdržali in naj bi po besedah sogovornikov pri tem vztrajali tudi pri morebitnem vnovičnem glasovanju, če državni svet v sedmih dneh izglasuje odložilni veto. To bi pomenilo, da bo zakon padel, saj je za vnovično potrditev potrebna absolutna večina, torej 46 glasov poslancev; teh pa Gibanje Svoboda nima.
Glede na številke o potencialni škodi za proračun, v katerega naj bi se prihodnje leto steklo skoraj 12 milijard evrov prihodkov, je vztrajanje vlade pri uvedbi možnosti tajnega sledenja vozilom in blagu v inančnih preiskavah brez odredbe sodišča nenavadno. Na eni strani gre namreč za velik poseg v pravice, ob zanemarljivi potencialni škodi za proračun, ki na leto po izračunih znaša le sedem milijonov evrov.
Davčni postopki morajo biti učinkoviti, vendar nikakor ne na škodo človekovih pravic.
Janez Starman, Odvetniška zbornica Slovenije
• V državnem zboru je le 38 poslancev glasovalo za novelo.
• Ob vetu državnega sveta bo novela zakona težko prestala vnovično poslansko glasovanje.
• Možna ustavna presoja.
V državnem zboru je le 38 poslancev glasovalo za to, da vlada Roberta Goloba oziroma njegov inančni minister Klemen Boštjančič uvede v inančnih preiskavah hujših davčnih prekrškov tudi tajno sledenje brez odredbe sodišča in tudi brez zunanjega nadzora Finančne uprave Republike Slovenije (Furs), ki je to možnost z novelo zakona dobila.
Novela je sporna zaradi možnih zlorab in kršenja človekovih pravic, saj omogoča, da bodo lahko dacarji pri opravljanju inančne preiskave namestili sledilno napravo, ki ugotavlja položaj in gibanje blaga oziroma vozila. Uradna oseba bo lahko namestila sledilno napravo na zunanji del prevoznega oziroma prenosnega sredstva. Ker pa so v premikanju blaga ali vozila udeleženi tudi ljudje, se bo lahko sledilo tudi njim.
Novelo so uzakonili le poslanci Gibanja Svoboda, preostali dve koalicijski stranki SD in Levica sta se vzdržali, opozicija pa je zbrala 28 glasov proti.
Takšno razmerje pa pomeni, da bi po morebitnem izglasovanem vetu državnega sveta in naknadnem vnovičnem glasovanju poslancev – če bodo poslanci SD in Levice seveda vztrajali pri svoji drži – zakon padel. Za njegovo sprejetje je namreč ob vnovičnem glasovanju potrebna absolutna večina, torej 46 glasov poslancev, ki pa jih Gibanje Svoboda nima.
Borut Sajovic, vodja poslanske skupine te stranke, zanika, da v poslanski skupini ni bilo enotnosti glede podpore. »Vse dileme smo z mirnim pogovorom in dogovorom rešili. Ne moremo, ne bomo in ne smemo prav vsega spolitizirati,« pravi.
Kakšna so nepolitična stališča
Glede novele so zelo ostri na odvetniški zbornici. Menijo, da je takšna ureditev nevarna in ogroža vladavino prava, ki naj bi bila temelj pravne in demokratične države. »Pri uporabi tajnih sredstev je nujno prej opraviti test sorazmernosti takšnega posega v človekove pravice ter uporabo podvreči predhodni neodvisni zunanji kontroli. Odvetniška zbornica se strinja, da morajo biti davčni postopki učinkoviti, vendar njihova učinkovitost nikakor ne sme iti na škodo človekovih pravic,« so zapisali. Predsednik zbornice Janez Starman na vprašanje o morebitni zahtevi po ustavni presoji odgovarja: »Ustavno presojo lahko zahteva precej širok krog upravičencev. Bomo videli, kako bo s sprejetjem spremembe zakona.«
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik meni, da bi bilo ustrezneje, če bi za preprečevanje zlorab o uvedbi tajnega sledenja odločalo sodišče. Enako meni tudi nekdanji direktor Fursa Ivan Simič. Tudi pravni strokovnjak doktor Rajko Pirnat je, kot smo že pisali, dejal, da je »zadeva mejna« ter da bi bilo bolje, če bi o uporabi sredstev za tajno sledenje odločala oseba zunaj Fursa. Opozoril pa je še na eno dejstvo – uporaba tajnih sredstev v primeru Fursove inančne preiskave ni pod nadzorom pristojne parlamentarne komisije Knovs. Fursovega tajnega sledenja torej ne bo nadzoroval nihče od zunaj.
Novela ukinja tudi kolegijsko odločanje inšpektorjev v težjih davčnih primerih, direktorji inančnih uradov pa bodo znova imeli službe za nedoločen čas in ne bodo imenovani na svoje funkcije za določen mandat.