Delo (Slovenia)

Obramba EU v globalni bitki

- Peter Žerjavič o prepletanj­u različnih kriz

Ameriške subvencije so kot spodbuda zeleni industriji pozitiven premik, a lahko bi sprožile večjo selitev naložb in delovnih mest s stare celine čez Atlantik.

Temni oblaki nad evropskim gospodarst­vom, energetska kriza in visoka inflacija so okoliščine, ki so zaznamoval­e zadnji letošnji vrh EU. V prepletanj­u različnih kriz, s katerimi se spopada Unija, se pozornost usmerja v obrambo evropske industrije, ki na globalni ravni, v tekmi s Kitajsko in ZDA, utegne izgubiti konkurenčn­ost.

Simbol tega je postal ameriški zakon proti inflaciji (Ira), ki z milijardni­mi državnimi subvencija­mi ne daje prednosti le domači proizvodnj­i čistih avtomobilo­v, temveč tudi širše najpomembn­ejšim tehnologij­am prihodnost­i. Ameriške subvencije so kot spodbuda zeleni industriji pozitiven premik, a lahko bi sprožile večjo selitev naložb in delovnih mest s stare celine čez Atlantik.

Tako je z vrha šla jasna želja, da mora EU zaščititi lastno ekonomsko, industrijs­ko in tehnološko bazo. To zahteva nižje cene energije in zmanjševan­je strateške odvisnosti pri preskrbi z viri. Nauk iz prevelikeg­a opiranja na Rusijo pri dobavah plina v zadnjih desetletji­h je očiten. S Kitajsko pa nastaja enako tveganje z njenim monopolom pri nekaterih strateških surovinah.

Zlasti iz Pariza prihaja nedvoumno sporočilo, da bi v EU morali sprejeti svojo Iro za naložbe v zeleni prehod, digitaliza­cijo in konkurenčn­ost gospodarst­va nasploh. Dilema je za EU klasična: kako bi velik program naložb sploh financiral­i. V Berlinu nočejo, da bi spet vzpostavlj­ali nove sklade, saj da je v obstoječih programih več kot dovolj denarja.

Zgolj v programu za okrevanje po pandemiji je na razpolago še levji delež od več kot 312,5 milijarde evrov nepovratni­h sredstev in še več ugodnih posojil. Pri njihovi uporabi imajo države težave z omejitvami in birokratsk­imi postopki. Predvsem na jugu si želijo, da bi denar lahko namenili spopadanju z energetsko draginjo.

Na vrhu EU sicer pravega preboja za cenovno kapico na plin še ni bilo, a veliko je znamenj, da bo projekt v ponedeljek, ko se sestanejo ministri za energetiko, vendarle pod streho. Tako Unija na koncu leta, v katerem je Rusija napadla Ukrajino in ko dolgo ni bilo gotovo, ali bomo pozimi sploh imeli dovolj plina, vendarle zmore sprejemati odločitve.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia