Obramba EU v globalni bitki
Ameriške subvencije so kot spodbuda zeleni industriji pozitiven premik, a lahko bi sprožile večjo selitev naložb in delovnih mest s stare celine čez Atlantik.
Temni oblaki nad evropskim gospodarstvom, energetska kriza in visoka inflacija so okoliščine, ki so zaznamovale zadnji letošnji vrh EU. V prepletanju različnih kriz, s katerimi se spopada Unija, se pozornost usmerja v obrambo evropske industrije, ki na globalni ravni, v tekmi s Kitajsko in ZDA, utegne izgubiti konkurenčnost.
Simbol tega je postal ameriški zakon proti inflaciji (Ira), ki z milijardnimi državnimi subvencijami ne daje prednosti le domači proizvodnji čistih avtomobilov, temveč tudi širše najpomembnejšim tehnologijam prihodnosti. Ameriške subvencije so kot spodbuda zeleni industriji pozitiven premik, a lahko bi sprožile večjo selitev naložb in delovnih mest s stare celine čez Atlantik.
Tako je z vrha šla jasna želja, da mora EU zaščititi lastno ekonomsko, industrijsko in tehnološko bazo. To zahteva nižje cene energije in zmanjševanje strateške odvisnosti pri preskrbi z viri. Nauk iz prevelikega opiranja na Rusijo pri dobavah plina v zadnjih desetletjih je očiten. S Kitajsko pa nastaja enako tveganje z njenim monopolom pri nekaterih strateških surovinah.
Zlasti iz Pariza prihaja nedvoumno sporočilo, da bi v EU morali sprejeti svojo Iro za naložbe v zeleni prehod, digitalizacijo in konkurenčnost gospodarstva nasploh. Dilema je za EU klasična: kako bi velik program naložb sploh financirali. V Berlinu nočejo, da bi spet vzpostavljali nove sklade, saj da je v obstoječih programih več kot dovolj denarja.
Zgolj v programu za okrevanje po pandemiji je na razpolago še levji delež od več kot 312,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in še več ugodnih posojil. Pri njihovi uporabi imajo države težave z omejitvami in birokratskimi postopki. Predvsem na jugu si želijo, da bi denar lahko namenili spopadanju z energetsko draginjo.
Na vrhu EU sicer pravega preboja za cenovno kapico na plin še ni bilo, a veliko je znamenj, da bo projekt v ponedeljek, ko se sestanejo ministri za energetiko, vendarle pod streho. Tako Unija na koncu leta, v katerem je Rusija napadla Ukrajino in ko dolgo ni bilo gotovo, ali bomo pozimi sploh imeli dovolj plina, vendarle zmore sprejemati odločitve.