ECB: Recesija bo kratka in plitka
Denarna politika Na prihodnjih sejah bodo potrebni nadaljnji dvigi obrestnih mer, meni guverner Boštjan Vasle
Svet ECB pričakuje, da bo obrestne mere »še precej zviševal, ker je inflacija daleč previsoka in bo po projekcijah predolgo ostala nad ciljno ravnjo«. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je po včerajšnji seji sveta ECB, ki je za 0,5 odstotne točke dvignil ključne obrestne mere, za Delo dejal: »Trenutna gibanja in napovedi inflacije kažejo, da bodo na nekaj prihodnjih sejah potrebni nadaljnji dvigi obrestnih mer s podobnim tempom, kot smo ga sprejeli včeraj.«
Na ravni guvernerjev smo se zavezali, da bodo naše odločitve glede normalizacije denarne politike odvisne od tega, kako se bodo gibali inflacija in nekateri drugi kazalniki, je povedal Vasle. Bo pa proces kvantitativnega zaostrovanja – zmanjševanje obsega vrednostnih papirjev – precej dolgotrajnejši, saj so zneski v bilancah precej visoki. Svet ECB je obravnaval tudi nove napovedi gospodarskih gibanj in inflacije, po katerih naj bi bila »recesija kratka in plitka«. Vasle je komentiral, da so napovedi gospodarske rasti manj pesimistične kot septembra. Medtem nova napoved inflacije kaže, da bo ta bolj dolgotrajna. Letos naj bi znašala 8,4 odstotka, prihodnje leto naj bi se spustila na 6,3 odstotka, v letih 2024 in 2025 pa naj bi bila 3,4- in 2,3-odstotna. Na naše vprašanje o gospodarskih gibanjih v Sloveniji je dejal, da se je rast pri nas v zadnjih mesecih leta umirila in bo ostala razmeroma nizka tudi v prihodnjem letu, »vendar ne bo prešla v negativno območje«. Inflacija naj bi v prvi polovici prihodnjega leta prešla vrh, konec leta pa bo opazno nižja kot letos v tem času.
Svet Evropske centralne banke (ECB) je še četrtič letos osrednje obrestne mere v območju z evrom zvišal, tokrat za 0,5 odstotne točke. Decembrski dvig je bil po pričakovanjih nižji od prejšnjih dveh. Od julija so obrestne mere zvišali za skupno 2,5 odstotne točke. Vendar svet ECB pričakuje, da bo obrestne mere »še precej zviševal, ker je inflacija daleč previsoka in bo po projekcijah predolgo ostala nad ciljno ravnjo«.
Svet ECB je za normalizacijo denarne politike zaradi visoke inflacije začel dvigovati obrestne mere julija, takrat je ključne obrestne mere zvišal za 0,5 odstotne točke, septembra in oktobra je sledil dvig za 0,75 odstotne točke, tokrat pa je bil dvig spet nekoliko manj obsežen.
Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja, ki velja za glavno, bo tako po novem 2,5 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila 2,75 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera pa dva odstotka.
V Sloveniji gospodarska rast ne bo prešla v negativno območje.
V ECB dvige obrestnih mer napovedujejo tudi v prihodnje. Svet Evropske centralne banke namreč ocenjuje, da bo treba obrestne mere še precej zviševati z enakomernim tempom, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čim prej vrnila na srednjeročni cilj pri dveh odstotkih: »Z ohranjanjem obrestnih mer na restriktivnih ravneh se bo inflacija sčasoma znižala zaradi zaviranja povpraševanja. To bo preprečevalo tudi tveganje vztrajnega zviševanja inflacijskih pričakovanj.«
ECB znižala napovedi za prihodnje leto
Z dvigi obrestnih mer ECB poskuša zajeziti inflacijo in se približati cilju, ki je pri dveh odstotkih. V evrskem območju je novembrska inflacija znašala deset odstotkov, medtem ko oktobra 10,6 odstotka. Analitiki v Frankfurtu so objavili tudi nove gospodarske napovedi. Pričakujejo, da bo inflacija letos v povprečju znašala 8,4 odstotka, prihodnje leto 6,3 odstotka, v letu 2024 pa naj bi padla na 3,4 odstotka. S tem so nekoliko zvišali svoje napovedi rasti cen, in sicer so septembra napovedovali 8,1-odstotno inflacijo letos in 5,5-odstotno prihodnje leto.
Medtem so v ECB nekoliko zvišali pričakovanja gospodarske rasti v območju z evrom za letos, in sicer s 3,1-odstotne rasti na 3,4-odstotno ter znižali za prihodnje leto z 0,9- na 0,5-odstotno rast BDP. »V sedanjem in naslednjem četrtletju bi lahko prišlo do krčenja gospodarstva v evroobmočju zaradi energetske krize, visoke negotovosti, vse šibkejše svetovne gospodarske aktivnosti in strožjih pogojev financiranja. Po najnovejših projekcijah strokovnjakov Evrosistema naj bi bila recesija razmeroma kratka in plitva. Vseeno bo rast naslednje leto predvidoma umirjena in je bila v primerjavi s prejšnjimi projekcijami precej popravljena navzdol,« so sporočili.
V Sloveniji gospodarska rast ne bo prešla v negativno območje, je ocenil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, kot pišemo na prvi strani.
Umik likvidnosti s trga
Svet ECB je skladno z napovedmi razpravljal tudi o načrtu za postopno zmanjšanje bilančne vsote
ECB, ki je v času zadnjih kriz in izvajanja programov odkupovanja obveznic ter obsežnih dolgoročnih posojil bankam močno narasla.
Od začetka marca 2023 dalje se bo portfelj v okviru rednega programa nakupa vrednostnih papirjev zmanjševal »postopno in predvidljivo«, saj centralne banke evrskega območja ne bodo ponovno investirale glavnice zapadlih obveznic. Zmanjšanje bo do konca drugega četrtletja 2023 v povprečju znašalo 15 milijard evrov na mesec, sčasoma bo določena tudi dinamika v obdobju po tem.
• Od julija so obrestne mere zvišali za skupaj 2,5 odstotne točke
• Inflacija bo letos v povprečju znašala 8,4 odstotka.
• Svet ECB je razpravljal tudi o načrtu za postopno zmanjšanje bilančne vsote