Ob rekonstrukciji vlade odpravnin ne bo

Po včerajšnjem sklepu Zaposleni na osebno zaupanje funkcionarja bodo v podpis dobili anekse k pogodbam

Če po objavi poročila o izidih referendumskega glasovanja ne bo pritožb na vrhovno sodišče – to pa ni nujno –, naj bi državni zbor razglasil referendumsko odločitev prihodnji četrtek in jo objavil v uradnem listu. To je še zadnji korak pred razglasitvijo in uveljavitvijo tudi spremembe zakona o vladi, ki predvideva obsežno rekonstrukcijo vlade. Mandat bo prenehal dvema ministroma, odstopiti pa bodo morali tudi tisti, ki so predvideni za vodenje novih ministrstev.

S tem bo prenehala zaposlitev tudi zaposlenim za določen čas na delovnih mestih, vezanih na osebno zaupanje funkcionarja oziroma njihovih kabinetov. Običajno so to najtesnejši sodelavci ministra, ki pa jim ravno zaradi časovne nepredvidljivosti njihove zaposlitve v pogodbah skladno z zakonom o javnih uslužbencih pogosto določijo tudi pravico do odpravnine v znesku treh osnovnih plač za delovno mesto, na katerem so opravljali delo.

Bodo zaposleni v kabinetih torej upravičeni do odpravnin ob prenehanju mandatov oziroma odstopih ministrov? Jih lahko pozovejo, da se odpravninam odpovejo? In kaj, če se jim ne bodo? Ta debata je po uspehu na referendumskem trojčku potekala na ministrstvih, a so se jo na vladi odločili presekati in dopolnili sklep prejšnje Janševe vlade iz 1. junija, da do odpravnine niso upravičeni tisti, ki svojo karierno pot za nedoločen čas nadaljujejo v državni upravi. K temu je Golobova vlada zdaj dodala še, da do odpravnine niso upravičeni tisti, ki karierno pot za določen čas oziroma na osebno zaupanje funkcionarja nadaljujejo v državni upravi.

Sklenjene pogodbe o zaposlitvi pa se bodo, kot so nam sporočili z vladnega urada za komuniciranje, s tem sklepom uskladile v enem tednu od njegovega sprejetja – torej bodo zaposleni na osebno zaupanje funkcionarja morali anekse podpisati še pred uveljavitvijo sprememb zakona o vladi. Na vprašanje, koliko je trenutno zaposlenih na zaupanje na omenjenih ministrstvih, nam na vladnem uradu za komuniciranje niso odgovorili.

V preteklosti so omenjene določbe zaobšli tako, da so se za dan ali dva zaposleni prijavili na zavod za zaposlovanje, a kot je bilo razumeti naše sogovornike, naj bi od vladajočih prihajali signali, da če bodo zaposleni na osebno zaupanje funkcionarja želeli odškodnino – to bi bilo zdaj mogoče le ob zavrnitvi podpisa aneksa –, z njimi pogodbe na novo ne bi več sklenili.

Pri tem je treba opozoriti, da omenjene določbe veljajo le za nadaljevanje dela v državni upravi, ne pa tudi v širši javni upravi.

Logično bi bilo, da odpravnine ne dobijo, če ostanejo zaposleni v okviru kvot oseb, vezanih na zaupanje. Če pa ne bodo ostali, ne vidim razloga, da je ne bi prejeli. Dr. Luka Tičar, predstojnik katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti