Več kot 83 odstotkov zdravnikov presega kvote
Dostopnost primarne ravni Po podatkih ZZZS je 129.288 ljudi brez zdravnika, od tega 32.984 tujcev z začasnim bivališčem
Več kot 83 odstotkov zdravnikov v ambulantah družinske medicine ter v otroških in šolskih dispanzerjih je 31. oktobra presegalo limit za odklanjanje novih izbir, kažejo podatki, ki so jih za zadnjo skupščino pripravili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Najbolj kritično je v Ilirski Bistrici, na Jesenicah in v Ribnici – vsi zdravniki v teh izpostavah presegajo 1895 glavarinskih količnikov.
Besedam ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, da še nikoli ni bilo v zdravstvenem sistemu toliko denarja in toliko zaposlenih, pa tudi ne tako dolgih čakalnih dob in tako slabe dostopnosti na primarni ravni, kar kaže, da nekaj ni v redu, pritrjuje statistika. V zdravstveni blagajni predvidevajo za leto 2023 4,3 milijarde evrov odhodkov, kar je 1,5 milijarde oziroma 52 odstotkov več kot v predkoronskem 2019, hkrati pa skoraj ne mine dan, ko ne bi brali poročil, kje vse so prebivalci ostali brez zdravnika.
Podatki ZZZS kažejo, da se je število timov na primarni ravni – družinske medicine, otroških in šolskih dispanzerjev – od leta 2014, ko jih je bilo 1177,42, do letošnjega avgusta zvišalo za 156,52, na 1333,94. Pred osmimi leti je v povprečju na enega zdravnika prišlo 1734 zavarovanih oseb, letos pa
• V Ilirski Bistrici, na Jesenicah in v Ribnici vsi zdravniki presegajo količnik.
1566. Razlike med posameznimi območji so velike – na enem ekstremu je Ribnica, kjer je razmerje 1 zdravnik na 2191 zavarovanih oseb, najbolj ugodne pa so številke za Laško, z enim zdravnikom na 1218 zavarovancev.
Skupaj je aktivnih timov v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjih 1215,65, glavarinskega količnika 1895 jih ne dosega 205,08.
• Število obravnav na daljavo se je od leta 2019 povečalo za četrtino.
Zadnji dan oktobra pa je bilo 129.288 ljudi brez izbranega zdravnika, od tega so bile 96.304 zavarovane osebe (4,56 odstotka zavarovanih oseb), ki niso tujci, 90.572 s stalnim bivališčem in 5732 z začasnim; 32.984 tujcev ima v Sloveniji samo začasno bivališče. Po deležu je najslabše stanje na Ravnah (20,28 odstotka) in v Kočevju (19,58 odstotka), v absolutnih številkah pa v Ljubljani, kjer je brez osebnega zdravnika 23.179 ljudi. Doslej so vzpostavili le 3,5 ambulante za boljšo dostopnost, od skupaj 64,6 po pozivu, razpis je sicer odprt do konca leta.
Glede obravnave v prvih devetih mesecih leta ugotavljajo, da se je v ambulantah družinske medi
• Posledice več kot desetletja zanemarjanja primarne ravni.
Več članov skupščine ZZZS je kot enega od ukrepov za izboljšanje dostopnosti zdravstvenega ministra pozvalo, naj spremeni normativ za glavarine.
cine število obiskov in posvetov na daljavo povečalo za desetino v primerjavi z istim obdobjem lani in za več kot četrtino v primerjavi z 2019. Glede na 2019 je bilo opravljenih bistveno manj prvih pregledov (indeks 76,22) in ponovnih kurativnih pregledov (indeks 63,67), ki so jih v veliki meri nadomestili posveti na daljavo. V otroških in šolskih dispanzerjih je v primerjavi z letom 2019 indeks prvih pregledov 73,16, ponovnih pa 57,09.
Predlogi za poseg v količnike
Ko je maja 2019 tedanja vlada znižala normativ za opredeljene paciente na 1895 količnikov za razbremenitev družinskih zdravnikov, so sicer zagotavljali, da aneks k splošnemu dogovoru vsebuje nekaj varovalk, da zavarovanci ne bi ostali brez izbranega zdravnika. Današnje stanje tega ne odslikava.
Več članov skupščine ZZZS je kot enega od ukrepov za izboljšanje dostopnosti zdravstvenega ministra pozvalo, naj spremeni normativ za glavarine. »Zelo bi si želeli, da bi imeli orodja za postavitev 2500 glavarinskih količnikov, a jih nimamo. Če upoštevamo vse s sindikati sklenjene sporazume, moramo tudi tega. Lahko pa ga odpremo,« jim je odgovoril Danijel Bešič Loredan, ki napoveduje, da bodo s komunikacijo za isto mizo z vsemi deležniki, z racionalizacijo in prenosom kompetenc v letu 2023 našli rešitev za pomanjkanje družinskih zdravnikov.
Po njegovem mnenju je primarna raven v takem stanju, kot je, ker smo jo najmanj deset let zapostavljali, v primerjavi s sekundarno, zaradi česar je bila jeza vse večja. Izpostavil je še, da je primarna raven v domeni občin. »Sočasno, kot je na sekundarni ravni kumulativno približno 200 milijonov evrov izgube, je na primarni kumulativni presežek več kot 110 milijonov evrov. Ta je na računih občin, čeprav je zdravstveni denar, se ne uporablja za zdravstvene storitve, niti za to, da bi bili zaposleni na primarni ravni nagrajeni,« je kritičen minister.